Po resničnih dogodkih (veliki finale)

»Če dovoliš«, je dejal B.M., »bi jaz najprej nekaj rad povedal.« Pogledal je mene, pogledal je Alena. Videla sem, kako Alen zbira zadnje moči, da še  lahko sedi na stolu, roke je imel skrite pod mizo (najbrž je skrival tresavico), jaz sem nekaj časa molčala, potem pa sem dahnila komaj slišne besedne zveze »no, naj ti bo« in čakala, kaj pametnega bo povedal.

»Z Dito sva se razšla, če je vama to kaj v uteho. Vem, da je Preberi več

Po resničnih dogodkih (četrti del)

Poslušala sem Polonco z odprtimi usti. »Pa ti si čist nora!« sem ji rekla.

»Alen kar ni mogel naprej. A veš, da se mi je v tistem trenutku zasmilil,« je nadaljevala. »Pa ne samo on, tudi B.M. je imel nekam otožen pogled. »Kakšno zanimivo naključje,« je rekel B.M., »a pride še kdo?«

»Ah, daj no, saj veš, da naključij ni«, sem rekla. In takrat sem začela razmišljati sama pri sebi. A naj speljem tole do konca, tako, kot sem si zamislila, ali naj pozabim na vse skupaj. Preberi več