Poslušala sem Polonco z odprtimi usti. »Pa ti si čist nora!« sem ji rekla.
»Alen kar ni mogel naprej. A veš, da se mi je v tistem trenutku zasmilil,« je nadaljevala. »Pa ne samo on, tudi B.M. je imel nekam otožen pogled. »Kakšno zanimivo naključje,« je rekel B.M., »a pride še kdo?«
»Ah, daj no, saj veš, da naključij ni«, sem rekla. In takrat sem začela razmišljati sama pri sebi. A naj speljem tole do konca, tako, kot sem si zamislila, ali naj pozabim na vse skupaj. Preberi več