Solato bi!

Bil je eden tistih afriških dni, ko ti zapaše malo domače hrane, malo nostalgije in se odpraviš v večje mesto, oddaljeno za uro vožnje v natrpanem tro-troju, da se tega naužiješ. Do sedaj sem že bila navajena, da so mi mešano solato skuhali ali poparili, začinili s kisom za vlaganje in malo posolili. Kaj bi dala za skledo solate, tiste sveže, hrustljave, z bučnim oljem, seveda!

Sedim v restavraciji, klima, jedilni list, preglasna muzika, švic mi kaplja od komolcev. Vse je popolno. Listam po jedilnem listu in najdem! Tortilije z zelenjavo in OMG … imajo solate! Odločim se za paradižnikovo. Natakarici naročim kaj bi rada in še posebej se potrudim razložiti v moji polomljeni angleščini, kako mi naj pripravijo solato. »Please, no cook potato, just cut it and bring it to me; oil, vinegar and salt separated i will mix it  by myself. No cook potato!« Sicer me je natakarica malo čudno gledala Preberi več

Po resnični zgodbi (drugi del)

Mati in sin sta se srečala iz oči v oči.

»Bila sem tako zmedena, da sploh nisem vedela, kaj naj rečem … najraje bi se ugreznila v zemljo in nikoli več prišla ven«, je pretresena pripovedovala Polonca.

»Oooo, fak …!!! In kaj si naredila?«

»Jaz nič, sesedla sem se nazaj na stol. Una vešča od Dite je začela nekaj blebetati, da ni tako, kot izgleda, da sta se z Alenom slučajno srečala, bla, bla, bla … Alen je izgledal kot bebavec, Miha me je potegnil iz stola in rekel: »Greva, preden se še moja kje prikaže!«

Na kozlanje mi je šlo! Dobesedno! Ne vem, kdaj sem v življenju Preberi več