Bil je eden tistih afriških dni, ko ti zapaše malo domače hrane, malo nostalgije in se odpraviš v večje mesto, oddaljeno za uro vožnje v natrpanem tro-troju, da se tega naužiješ. Do sedaj sem že bila navajena, da so mi mešano solato skuhali ali poparili, začinili s kisom za vlaganje in malo posolili. Kaj bi dala za skledo solate, tiste sveže, hrustljave, z bučnim oljem, seveda!
Sedim v restavraciji, klima, jedilni list, preglasna muzika, švic mi kaplja od komolcev. Vse je popolno. Listam po jedilnem listu in najdem! Tortilije z zelenjavo in OMG … imajo solate! Odločim se za paradižnikovo. Natakarici naročim kaj bi rada in še posebej se potrudim razložiti v moji polomljeni angleščini, kako mi naj pripravijo solato. »Please, no cook potato, just cut it and bring it to me; oil, vinegar and salt separated i will mix it by myself. No cook potato!« Sicer me je natakarica malo čudno gledala Preberi več