Je bil Sizif kdaj srečen?

Odraz preteklosti v sedanjost je včasih kot natančna kopija ponavljajočih se zgodb. Samo preobleka je druga, ki se menja kot se menjajo modne smernice. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Ponavljajo se tudi naša življenja, ponavljajo se eni in isti dogodki toliko časa, da jih ne osvojimo.

Nuša je prišla na healing masažo, ker ni zmogla več. Razpeta med službo in domom, kar je v tem času pomenilo naslednje; vodenje računovodskega servisa s štirimi zaposlenimi, vsakodnevno delo, ki je pogosto terjalo več kot osem ur, dnevno spremljanje ukrepov vlade in FURSa, slediti zakonodaji, pravočasno vlagati dokumentacijo za svoje kliente, svetovati strankam, ki niso vedele, kako ravnati v korona času (zapreti podjetje, kaj storiti z zaposlenimi) in tako dalje. Ko je pozno popoldan prihajala iz službe, sta jo doma čakala dva šoloobvezna otroka, s katerima jo je čakalo še delo za šolo. Gesla, ki so včasih tudi zatajila, da se je lahko prijavila v šolske portale, iskanje dokumentov (vsi niti niso bili na enem mestu), reševanje nalog, pošiljanje nalog nazaj učitelju v spletno učilnico, vsakodnevno printanje zahtevanih nalog, … skratka, NI ŠLO VEČ.

Otroka se kaj preveč nista sekirala zaradi šole, ni ju skrbelo, a bosta naredila naloge ali ne, niti se nista prijavljala k pouku v dopoldanskem času, za njiju je čas karantene čas počitnic in igranja iger. Nuši pa se je mešalo od vsega dela, odgovornosti in skrbi, da bo ja vse v redu. Zanimalo me je, kakšna je bila dinamika v družini pred korono in mi je povedala, da v bistvu zelo podobno. Za vse je poskrbela ona. Da je bil hladilnik poln, perilo oprano, otroka z nalogami in vrhunsko narejenimi plakati. V vezi s tem, mi je povedala zanimivo izkušnjo; bilo je v petem razredu in njen sin bi moral narediti plakat za predstavitev v šoli. Ker pa je fant na svojo obveznost pozabil, in da ne bi dobil slabe ocene pri učitelju, ga je zvečer naredila ona sama, na nivoju svojega enajstletnega sina. Naslednji dan so v šoli ocenjevali njihova dela in on je dobil oceno zadostno. Ona je dobila oceno zadostno!!! Ona, ki vse naredi z odliko!!! Od takrat naprej dela Nuša za svoja sinova vrhunsko izdelane naloge in plakate, takšne, da mora biti vsakomur jasno, da jih ni naredil osnovnošolski otrok. Ampak dobijo pa odlično oceno in še za vzgled so drugim učencem. Pomemben podatek mi je bil tudi ta, da je v družini prisoten, »odsoten« mož in oče. Glede na slišano sem sklepala, da je mati samohranilka.

Nuša je vedela, nekje globoko v sebi je čutila, da je ‘preveč pridna’. Ravnati drugače ni znala. Na HM je prišla, ker je hotela odkriti, kaj se dogaja v ozadju.

Ko sem polagala roke na njeno telo, se mi je začelo dogajati nekaj nenavadnega. V dlaneh sem čutila zelo močno mravljinčenje, v prsih mi je začelo srce razbijati kot noro. V glavi mi je nekaj časa šumelo in piskalo v ušesih, potem pa je nastopila popolna tema. In mir. Kot bi celo masažno sobo zajel val umirjajoče energije, blagodejne in spokojne. Telo pod mano je jokalo. Solze so kapljale na parket. Meni pa so se izrisale podobe množice temnih kut v meniški drži, s sklonjenimi glavami, brez obrazov… stolp, soba, tema.

Po končani masaži je Nuša pristopila do mene in me vprašala, če me lahko objame. »Ne vem zakaj, ampak tako čutim«. Objeli sva se in v tistem objemu sem tudi sama prišla do pomembnega spoznanja. »Občutek imam, da sva se že srečali. Med masažo sem dobila preblisk…« mi je dejala. »Zagotovo sva se srečali,« sem ji odvrnila, saj sem vedela, da sva bili v prejšnjem življenju v skupni zgodbi, zato so bile tudi zame reakcije med masažo tako burne.

»Nuša, tole kar ti bom povedala, verjetno že sama slutiš. V sebi imaš določene programe, ki te omejujejo v tem življenju, eden glavnih je ta, da »vredna sem samo, če sem pridna«. Iz tega sledi, da če nisi pridna, nisi vredna, nisi opažena, si ne zaslužiš, ti ne pripada, nisi od nikogar. V ospredje je prišlo eno izmed tvojih preteklih življenj, v katerem si bila menih. Bila si neopažena, nevidna, izgubljena v množici, pripadala si edino Bogu, ki pa je bil iluzija. V želji, da te opazijo, da bi napredovala, si se na nek način borila tako, da si izstopala s svojo pridnostjo. Vedno si vestno in odlično opravila svoje delo. Ko so opazili, da si ‘pridna’, so ti naložili še več dela. Obljubljali so ti, da ko boš pa to naredila, boš dobila boljše delo. Šla si skozi vsa možna dela in v resnici napredovala v prepisovalca svetih knjig. Zaprta v svoji sobi si opravljala ‘Sizifovo delo’, delo, ki se nikoli ne konča.«

Nuša je nemo prikimavala.

»Če pogledava to situacijo sedaj, in jo preslikava v ta prostor, je zgodba naslednja. Verjetno si bila zelo priden otrok, kajne?« Nuša je prikimala, saj so jo dušile težke solze. »No vidiš. In pridna si ostala vse do danes. Delaš v računovodstvu, ki je po naravi dela tudi Sizifovo delo, se pravi vsak mesec, vsako leto, eni in isti vnosi, beleženja, knjiženja in tako naprej. Šole dejansko nisi nikoli zaključila, spet znova in znova ponavljaš delo, ki sploh ni tvoje, saj ponovno »hodiš« v osnovno šolo in bereš knjige svojima sinovoma za domače branje, da lahko naredita obnovo v šoli. »Nadrejeni« ti dajejo upanje, da ko boš nekaj odlično naredila, boš pridna, dobra, spoštovana, lahko boš napredovala. Čas korone ti je samo pokazal to, kar že ves čas delaš, samo s to razliko, da je sedaj postalo vse bolj strnjeno, bolj pod nadzorom, z več kontrole, več nejasnosti, manipulacij in strahu. Jasno je, da se vsemu ne moreš upreti, lahko pa ‘spregledaš’, kje ti odteka energija, katero delo opravljaš in v resnici sploh ni tvoje, kako spremeniti domači režim in kako jasno postaviti meje. Za dobro vseh.«

In kje je v tem primeru moja zgodba? Bila sem ena od menihov, opravljala Sizifova dela (tudi sama sem delala v računovodstvo pred x leti), bila pridna in ubogljiva, v strahu, da kaj ne naredim narobe in hrepenela po potrditvi in pohvali. V določenem trenutku sem zbrala pogum in slekla kuto, ter začela slediti sebi. Ja, se zgodi, da se kdaj prepoznam v zgodbi svojih strank.

Opomba: ni vsako ponavljajoče se delo Sizifovo delo, kot v tem primeru omenjam računovodstvo. Nekateri ga opravljajo genialno in uživajo v številkah. Problem nastane takrat, kadar popolnoma zgrešimo svojo poklic-anost.

Vsi gledajo samo mene

healing masažaZadnja dva meseca življenja sta pustila posledice na posameznikovo življenje, to je dejstvo. Kaj še prihaja, ne vemo. Pri delu z ljudmi je to še bolj očitno, saj se mnogi soočajo s strahovi, ki so večinoma neutemeljeni ali če bi rekla drugače; so strahovi, ki imajo svoj izvor, in ki čakajo v tistih devetdesetih procentih nezavednega, da ob situacijah kot se je pojavila sedaj, pridejo na plano.

Včerajšnja healing masaža. Zvezdana je prišla zaradi notranje tesnobe, ki se ji je v tem času samo stopnjevala. Že pred korono je imela nelagoden občutek, kadar je bila kje bolj izpostavljena, pa to ni pomenilo, da je javno nastopala, pač pa je bilo dovolj, da je nekje stala v vrsti (kjer imajo ljudje čas in te opazujejo in ocenjujejo, tako je rekla), lahko je to bilo pred blagajno, na pošti ali v restavraciji, kjer je s težavo celo jedla in pila in tako naprej. Sedaj se je pa povsem izgubila v svojih občutkih, sploh, ko je bil čas prepovedi gibanja in ostalih omejitev, ki se jih je trudila čim bolj upoštevati.

Največjo grozo je doživljala, ko je vsakodnevno vodila svoja dva terierja na sprehod in je prav tako srečala tiste redke ljudi, ki so po večini tudi peljali svoje hišne ljubljenčke ven, saj je imela občutek, da ne bi smela biti zunaj (saj so vendar priporočali, da naj vsi ostanejo doma, če le nimajo nujnih opravkov), prav tako si ni upala v trgovino, ker se ji je zdelo, da jo vsi »po strani« gledajo in ves čas se je obremenjevala s tem, če ji maska še stoji na mestu, so rokavice prave, ali mora kupiti izdelek, ki se ga je dotaknila, je preblizu naslednje stranke, ali naj uporabi denar ali kartico, …v glavnem, en kup ene zmede.

Da povzamem, že od nekdaj stiska in nemir, da jo drugi ljudje opazujejo in jo ocenjujejo (seveda slabšalno), ob tej krizi pa je komaj preživela od trenutka naprej, ko je zaklenila vrata svojega stanovanja in odšla v ‘svet’.

Običajen postopek HM je razkril naslednje: v enem izmed preteklih življenj je bila kot ugrabljeno dekle pripeljana na veliko tržnico, kjer so jo prodali kot sužnjo. Lepo mlado dekle je bilo izpostavljeno pred več glavo množico, večinoma trgovcev in ostalih radovednežev, ki so si pasli oči po njenem telesu. Padale so neprimerne besede, gledali so ji v usta in šteli zobe, vlekli za dolge lase in otipavali prsi,… Posmeh, ponižanje, razčlovečenje, sram, nemoč, obup, … Druga boleča stran te zgodbe je bila ta, da kadar se ni držala pravil (kot gospodarjeva lastnina),  ni ubogala, bila pokorna in poslušna, je bila kaznovana. Na različne načine, pač primerne tistemu času in prostoru. Ta prastari spomin jo je spremljal že skozi celo njeno življenje, sedaj v času pandemije, se je pa še samo okrepil in pokazal v nesluteni razsežnosti. Povedala je, da je včasih komaj vzdržala te zunanje pritiske in poglede in da je prihajala domov povsem izčrpana. Bala se je, da se ji zmeša in da bi morala zaradi tega na kakšno zdravljenje (in spet bi jo ocenjevali, gledali, primerjali, merili, jemali vzorce,….).

Misel na to, kaj bodo pa drugi rekli, oziroma, kaj si drugi mislijo o njej, je njena življenjska mantra, od katere je bilo odvisno njeno razpoloženje, občutki, čustva, razmišljanje in  odzivanje. Zvezdane ni bilo v tolikšni meri strah virusa, strah jo je bilo ljudi. Kako sva rešili zadevo? V prvi vrsti se je lahko soočila z izvorom njenega strahu in nesamozavesti. Izvirala sta iz preteklosti, ki sta ji na žalost krojila njeno življenje. Je pa res, da od trenutka dalje, ko vsak posameznik ozavesti, kaj je v bistvu problem, se začne zdravljenje. Programi začnejo razpadati. Delo na sebi ostaja, vendar je življenje lahkotnejše.

Alkoholičarka

Marija je bila ena mojih prvih strank pred več kot desetimi leti, v času, ko sem ravno opravila izobraževanje za healing terapevtko. Moje takratne terapije so potekale po predpisanem protokolu, zdajšnje healing masaže pa so nadgradnja tega, saj sem videla, da z dotiki in polaganjem rok na telo veliko lažje dostopam do informacij, ki so ključne za stranko. Tik pred izbruhom virusa, se je Marija ponovno znašla pri meni. Prišla je na HM. Preteklo je precej časa odkar sva se nazadnje videli, zato sem je bila še toliko bolj vesela.

Zgodba izpred desetih let, je Marijo definirala nekako takole; nesrečno poročena, dva mladoletna otroka, stresna, vendar nezahtevna služba, nezadovoljujoč seks, preveč kilogramov, slaba pretočnost energije in pogosta obolenja. Prišla je zaradi tega, ker tako ni mogla živeti, drugače pa ni znala. Povedala mi je, da tudi popije preveč alkohola, sploh kadar je vedela, da bo morala občevati z možem. Orgazmov praktično ni doživljala. Sovražila je vse, še najbolj pa sebe. Z znanjem, ki sem ga pridobila, sem naredila vpogled v njeno telo, zaznavala viške in primanjkljaje v energijskem polju, kasneje sva šli skozi programe in vzorce, ki jih je imela za svoje, na koncu sva naredili zamenjavo le teh, prav tako sem naredila poravnavo energij. Kaj natančno se je takrat dogajalo se niti ne spomnim, vem pa, da je bilo govora o zasvojenosti, kot pot v samodestrukcijo (nočem živeti, nisem vredna, ne zaslužim si, …)

Marija je bila tokrat drugačna. Bistveno lepša, polna energije, s precej manj kilogrami, bolj zdrava, … Priznala mi je, da je bila pred desetimi leti zelo na dnu, sploh z alkoholom in da ni minil dan, da se ne bi opijala, v bistvu je postajala alkoholičarka. Po najinem srečanju se je odločila, ali naredi spremembo ali pa se obesi. Naredila je prvo in najprej prenehala z alkoholom, potem je dala vlogo za ločitev, sledila je odpoved v službi in začetek nove zaposlitve, shujšala je za skoraj dvajset kilogramov in dve leti po ločitvi od moža je zaživela z novim partnerjem. Zvenelo je sanjsko in zelo obetavno. Vendar. Marija je prišla, ker se je v njeno družino vrnil alkohol in ker ji je zaradi tega razpadal drugi zakon. Njen drugi partner je bil prikriti alkoholik, kar se je pokazalo šele po treh letih njunega skupnega življenja. Nikakor si ni mogla misliti, da je lahko nekaj tako ‘njej poznanega’, spregledala. Ker je tudi v duhovnem smislu Marija naredila velik napredek, je vedela, da je v njej »tisto nekaj!, kar je potrebno raziskati in razčistiti. Sama sem mnenja, da je prišla zgolj po potrditev in da je v bistvu do rešitve prišla že sama.

Moje dlani so počivale na njenem telesu in prvič se mi je zgodilo, da sem doživljala programe kot zapise v obliki spirale DNK. Vrteli so se in vijačnici sta se ovijali ena okoli druge, vsake toliko pa je bilo kot bi zapis, ki ne sodi v DNK, odpadel in tistega sem lahko razbrala. V teh odpadlih koščkih (izgledali so kot nekakšne domine, kjer so namesto pik bile besede), sem ‘videla’: nisem vredna, lažem, manipuliram, zavajam, pogojujem, špekuliram, … Noro. Same težke besede v koktejlu nizkih energij. Ja, bile so tam in so čakale na osvoboditev. Konec masaže.

Vedela sem, da bo Marija razumela pomen in namero, ki je kar klicala po tem, da se materializira.

»Ko si polagala roke po telesu sem čutila nemir,« je dejala Marija, »kot bi se nekaj starega luščilo od mene in me zapuščalo. Dobila sem občutek, da se moram posloviti od nečesa, kar je že dolgo pri meni. Kot  bi naredila splav in se odrekla lastnemu otroku.« Razumela sem Marijo. Njeni škodljivi programi so bili tako zelo njeni, kot otrok, da jih je poosebila in delovala po njihovih principih.

»Poglej Marija, tole kar ti bom povedala, ne bo enostavno. Vem pa, da boš razumela. Ko sem ‘brala’ tvoje telo in ko sem uravnovešala energije, se je pri tebi začel proces odpadanja tistih programov, ki v resnici niso tvoji, vendar si jih poosebila. Prav si imela, ko si rekla, da je vse v tebi. V tem trenutku ti to razumeš in veš, da se v tvojem življenju dogaja točno tisto, o čem premišljuješ, se odzivaš in neguješ. Tvoj prvi partner te je pripeljal do tiste točke, ko si dejansko razmišljala o življenju in smrti in si nazadnje prepoznala svojo vrednost in veličino življenja. Opravila si veliko delo, marsikatera ga ne bi zmogla. Tvoj drugi parter ti kaže situacije, ko boš morala narediti še korak več, se povzpeti še stopnjo višje in počasi začeti z zapuščanjem ega. Ego ti ne dovoli, da bi »spregledala« (laganje in varanje same sebe, da je partner alkoholik, kot primer), ego ti narekuje pogoje, pod katerimi si lahko sprejeta, ljubljena in dovolj takšna kot si. Ego je ves čas na preži s špekuliranjem, primerjanem in poveličevanjem, da ti potem lahko pokaže, da v resnici si nič od tega ne zaslužiš. Ego ti hkrati postavlja meje in jih v naslednjem trenutku zruši. Dobila si priložnost, da na ljubeč način vprašaš sebe, kaj lahko ti danes ponudiš sebi, svojemu partnerju, svoji družini drugače, kot si do sedaj. Kaj lahko TI narediš zase in za druge, nekaj, kar bo povsem drugače, kot je bilo do sedaj? A veš Marija, programi so se zrušili, so padli ven in zelo verjetno je, da te bodo ‘nagovarjali’ k staremu načinu razmišljanja. Sedaj je na tebi, kaj boš storila. Saj veš, tisto kar hranimo, raste.«

Po tem se je zgodila korona kriza in začeti s takšnimi spremembami, je bil še dodaten izziv. Po šestih tednih mi je Marija sporočila, da gre njima s Tonetom zelo dobro in da je pričakovala večja medsebojna trenja.

Tokratna healing masaža se je v celoti dogajala na celičnem in genskem nivoju.