Srečanje duš iz preteklosti

Skupinski obred z ognjem in svečo. Bil je zadnji pred poletjem in dopusti in zanj bi lahko rekla, da ga ne bom pozabila nikoli. Tako izjemen, močen, pretresljiv in globok je bil, da se mi še sedaj ježi koža, ko pišem te vrstice. Štiri prijavljene na obred, zadnji dan dve odpovesta, prišli sta dve; Milina in Vilina. Milino sem poznala že od prej, vendar se nisva srečali sigurno več kot deset let, morda dvajset. V letih, ko sem jo poznala, ji je bilo ime Greta; da, pred petimi leti se je preimenovala. Z Vilino sva se spoznali preko mojih delavnic in sva ostali v kontaktu. Je pa tako, da kaj se bo odvilo na obredu nikoli ne vem, ne glede na to, koliko ozadja udeleženk poznam. Vsaka je zgodba zase. Po končanem obredu smo vedele, zakaj sta ostali dve odpovedali (čeprav iz povsem razumljivih razlogov, ki so nepredvidljivi), saj nikakor ne bi ‘pasali’ v krog, v zavest, ki smo jo tvorile me tri. Kajti, Milina in Vilina sta imeli skupno zgodbo iz preteklih življenj in prišli sta, da se spoznata.

Torej, kaj vse se je dogajalo? Na začetku samega obreda sta si obe izbrali škatlici namenjeni za kadiljenje, se povezali z njima in jih zavili v rdeč papir. Obred sem začela tako, da je vsaka izmenjaje potegnila sporočilo, in o tem povedala zgodbo ali prvo misel, ki jo je na to napeljala ta beseda. Pripravljenih zapisanih besed imam 150.

Noč, sramota, knjiga, solze, ječa, oprostitev in praprot, so bile besede Miline. Njena zgodba, ki jo je pripovedovala na osnovi teh besed, je  bila pretresljiva. Tako zelo na kratko jo bom obnovila. Njeno otroštvo je bilo ovito v temo in žalost (družinske zdrahe), občutila je veliko sramu (o tej družini se ni lepo govorilo), posledično veliko odrekanja, pomanjkanja in trpljenja v duši te male deklice. Zanimivo mi je bilo, ko sem jo vprašala, če je rojena v sade sati, mi je to potrdila (bilo je zelo očitno, glede na način doživljanja otroštva). Hitro je odrasla in začela iskati poti iz pekla. Preko knjig in dela na sebi je spoznala, da je lahko življenje drugačno. Greta se je začela osvobajati ječe v kateri se je znašla. Z osvobajanjem se je rodila Milina, ki je bila toliko močna, da je lahko šla skozi procese oprostitve vsem, ki so jo kadarkoli prizadeli in ranili. Praprot je bila zadnja beseda in ta beseda je Milini naslikala nasmeh na obraz rekoč: »To je moja najljubša divja rastlina in prepričana sem, da ima magično moč.« Po njeni zgodbi sem ji dejala, da lahko eno besedo zamenja za drugo, novo, če seveda želi. Ni ji bila všeč beseda JEČA in je potegnila na slepo drugo sporočilo, ki pa je bilo TRUPLO. Priznam, da človeka kar strese ob takšni izbiri, vendar je vse imelo svoj smisel. Seveda, Greta je s tem, ko se je reševala ujetništva morala umreti in rodila se je Milina. Tole truplo je bilo več kot dobrodošlo. Potrditev, da ji je uspelo. Ko nekaj umre, se drugo rodi. Vendar, glede na to, kako se je peljala zgodba istočasno pri Vilini, je imela ta postavitev še globlji pomen.

Besede, ki jih je izvlekla Vilina so bile;  sence, molitev, darilo, duhovnik, pogača, rezilo, obleka in jesen. To je bila zgodba njenega preteklega življenja, ki jo je kruto zaznamovalo. Vilina je prišla na ta svet z odprtim kanalom in spomini na življenje (že kot dojenčica je razmišljala kot odrasla oseba), kar so v postavitvi predstavljale sence, ki so jo spremljale skozi celo življenje. V preteklem življenju rojena v pobožno družino (danes jo oblije pot že samo ob pogledu na cerkev), kjer se je vse potrpelo in kamor je prihajal duhovnik po svoje darilo (njo), k domači mizi, domačnost in varnost, kar je predstavljala pogača. Rezilo je bilo tisto, ki je prekinilo tok zlorabljanja. Obleka? Kaj se skriva pod obleko? Obleka naredi človeka ali pač ne? Jesen je obilje, ki ga bereš, ko stvari dozorijo. Tudi Vilini sem rekla, da lahko zamenja besedo, ki ji ni všeč. Besedo OBLEKA je zamenjana z naključno izbrano besedo, SKELET. Kako je to mogoče!? »Ja, zdaj mi je pa takoj jasno,« je rekla Vilina. »To, kar je pod obleko sem jaz. Jaz sem čista resnica. Pod obleko je skelet. Tisto, kar je pristno. Moje bistvo.«

Zakaj sta se morali Milina in Vilina srečati na tem obredu?

Težko je to pojasniti (lahko bi napisala celo knjigo 😊), kajti sam splet okoliščin, ki se je soustvarjal je nam nizal sporočilo za sporočilom. V zraku se je čutila povezanost in vezanost na preteklost in bolj kot smo odstirale tančice, jasnejša je bila slika. Iz besed, ki sta jih imeli položeni predse, smo sestavile novo zgodbo, ki je bila pretresljiva. V preteklem življenju sta bili Milina in Vilina sorodnici (verjetno sestri). Milina se je žrtvovala za Vilino, kajti ona je prekinila zlorabe, ki so se dogajale v domači hiši. Naj spomnim na besede sramota, duhovnik, pogača, rezilo, truplo, ječa,… Milina je na tem svetu naredila veliko poravnavo za nazaj. Veliko težkega in groznega je preživela tukaj, sedaj v tem življenju. To so njeni odpustki. Zmogla je. Zato se je rodila v družino, kjer so bile preizkušnje še posebej močne, zato se je rodila kot bojevnica z imenom Greta, zato je danes takšna čudovita ženska kot je…

Včasih se zgodi, da strankam ponudim še dodatne vpoglede (čisto intuitivno), kar pomeni, da razberemo še simbole, ki so narisani na kamnih. Pomen tega je, da vidimo, kaj je tisto, kar nas še ovira pri napredku in vzroke zanj. Pri tem jih opozorim, da se lahko pokaže tudi kaj, kar bodo težko sprejele. Tokrat sta se obe odločili, da povlečeta simbole. Vilina je potegnila Angel Svetlobe. Pomen: eno zadnjih utelešenj na tem planetu, čistost, mir, spokoj, svetloba in pomoč angelov. Milina je potegnila Padlega Angela. Pomen: prišla si kot padli angel, naredila transformacijo, preobrazbo tako psihično, fizično in duhovno (Milini so tudi izginile grobe poteze z obraza in bojevniška energija izpred dvajsetih let, preimenovala se je in s tem spremenila osebnost), pot k svetlobi in naredila je nekaj, kaj marsikomu ne uspe v nekaj življenjih. Bilo je neverjetno!

Odlitki sveče so pa tudi zgodba zase. Vilina je izbrala obesek v obliki diamanta, seveda naključno. Ko sem ga potopila v vosek, se ta ni sprijel z njim. To se mi je zgodilo prvič. Seveda, ni zgodbe, vse je jasno, čistost, mir, spokoj. Bodi samo to, kar si. Kar si pod obleko. Na jesen (svojega življenja) obiraš sadove. Si modrost in ljubezen.

Milinin izbor je bila kletka z ujetim srcem (ječa?). Njen odlitek je bil prepoznan v zgodbi, ki jo je spremljala skozi celo življenje. Pot k razrešitvi, svobodi, sreči, samouresničitvi.

Zanimiv je bil še pogled na škatlice s kadili, katere sta si izbrali na začetku. Milinina se je že tekom obreda napolnila z meglico, medtem ko je Vilinina ostala nespremenjena. Čarovnija.

To je bil obred, ki pusti sledi. Na naših licih so se lesketale solze ganjenosti, povezanosti, odrešenja in pomiritve. Držale smo se za roke v tišini in poslušale bitje naših src, ki so se s hvaležnostjo priklanjala Življenju.

Redovnica

Življenja se med seboj prepletajo.  Srečujemo ljudi, ki imajo za nas pomembno informacijo, kot tudi mi za njih. Srečujemo ljudi, s katerimi odnosi slej ko prej privedejo do zrelostne preizkušnje in mnogokrat se takrat zaustavimo, se izgubimo, obupamo ali predamo. Nekateri tudi gredo naprej v zavedanju preraščanja vzorcev.

Ena zadnjih healing masaž je bila zopet posebna, tudi iz razloga, ker me je vrnila in prebudila v nek drug čas, v preteklo življenje, katerega sem živela na črnem kontinentu  –  vendar bom to svojo osebno izkušnjo opisala v drugi zgodbi –  tokrat tole posvečam Rebeki.

Rebeka je ženska srednjih let, ločena, otroka živita pri očetu, zaposlena je v bolnišnici, natančneje, na psihiatriji. Njeno delo je psihično in čustveno zahtevno. Povedala mi je, da je bila v otroštvu zlorabljena s strani očima, in da ji to ni pustilo nekih hudih posledic. (!) Težave pa ima z moškimi, saj si ne more dobiti primernega partnerja, oziroma ji vsi pobegnejo. Nikoli nima samo enega partnerja, pač pa jih ima običajno več. Pravi, da za vsak slučaj, saj jo je najbolj strah tega, da bi ostala povsem sama.

Tako po občutku sem vedela, da na nek način razrešuje z moškimi svojo karmično nalogo, ki jo mora opraviti v tem svetu. Nisem pa vedela, kako globoko bodo segale ‘korenine’ in kaj mi bo povedalo njeno telo; tako celično kot energijsko. Pa sva začeli. Med polaganjem dlani po telesu so se začele odpirati stare zgodbe nekega preteklega življenja. Začutila sem popolnoma zaprto srce, saj ga je Rebeka zaprla pred bolečino in se tako ogradila od čustev. Ena posebna energijska povezava je tekla po telesu od druge čakre do stopal, ki se je potem razširjala v tla in se koreninila globoko v ‘zemljo’. Ta energijska linija je pokazala naslednje: hladni prostori, temačnost, sram, gnus, zavrženost, krivdo, kler (slike v obliki križa in kute) … Programa ‘sama sem si kriva’ in ‘prav mi je’ (lahko bi tudi rekla ‘zaslužim si’) sta bila zelo močna. Zgodba me je šokirala.

Po HM sem želela najprej slišati nekaj njenih razmišljanj o življenjskem nazoru.

»Rebeka, povej mi, kako si si kaj s cerkvijo?« sem začela.

»Doma smo bili zelo verni, sploh mama, in mi je velikokrat govorila, da se vse zgodi po božji volji. Mislim, da je vedela za zlorabe s strani očima. In jaz sem ji celo verjela, da tako pač je. Povsod, ne samo pri nas doma. Poročila sem se cerkveno, otrok pa z možem nisva krstila. Ne maram niti blizu cerkve ali kakšnega kloštra.«

»Si kaj posebnega doživljala med masažo?«

»Vse skupaj je bila ena sama velika tema. Tvoji dotiki so bili vroči,…to sem čutila…in na trenutke sem imela občutek, da se po meni plazijo kače. Ni mi bilo neprijetno. Prej bi lahko rekla, da sem si želela zaspati in sem čakala, ali bom. Nisem.«

Kocke, ki imam pripravljene v primerih, kadar ne moreva s stranko določiti časovni okvir dogajanja v preteklem življenju, so izpisale 17.stoletje.

Redko ostanem brez pravih besed, kako opisati situacijo, ki sem jo doživela med masažo, tokrat se mi je to zgodilo… pa vendar.

»Rebeka, kar ti bom zdaj povedala, vedi, da je to bila zgolj ena faza v tvojem preteklem življenju in da skozi izkušnje preprosto rastemo in se vibracijsko dvigujemo. Vsi v življenju so že bili Vse, odigrali smo mnoge vloge, se vračali k njim, jih popravljali, zamenjevali…vse z namenom, da se očistimo preteklih vezi in travmatičnih izkušenj. Brez teme ni svetlobe in obratno. Tako pač to na tem svetu in tem planetu je. Čas, ki si ga živela v 17.stoletju te je še posebej zaznamoval. Tvoje telo mi  je povedalo zgodbo, ki jo moraš slišati, da boš razumela svoje trenutno življenje.

Bila si redovnica v enem izmed fantovskih sirotišnic (danes zaposlena v psihiatrični bolnici). Svojo moč si s pomočjo vere izkoriščala sebi v prid in zaradi tega prizadela mnogo fantov, ki so bili poleg vsega ostalega, tudi spolni sužnji. Tvoje spolne zlorabe v tem življenju so zgolj kot poravnave za nazaj. Vem, da je to težko razumeti, vendar jaz druge razlage za to nimam. Tvoj očim je bil eden izmed ‘tvojih fantov’, prav tako tvoj mož, ki se je kasneje ločil in odšel od tebe, to so vsi ostali moški v tvojem življenju, ki so prišli po to, kar si jim ti nekoč odvzela.

Po vseh dosedanjih izkušnjah vem, da so to očiščevalne poti, ki nas peljejo naprej. Bližnjic ni in jih nikoli ni bilo.«

Rebeka me je poslušala in nazadnje rekla, da pravzaprav ni nič presenečena in da nekaj pa že ‘mora biti na tem’.

Kako se spraviti z življenjem sedaj? Z odpuščanjem v prvi vrsti. Začne lahko s svojo mamo, očetom, očimom…in tako naprej. Za nazaj pa bova ob priliki naredili obred z ognjem in svečo, kjer bova priklicali koščke Duše nazaj in prav tako vrnili tiste, ki so bili odvzeti, ukradeni in z zvijačo pridobljeni.

Pri samem delu opažam, da ne glede ne krutosti, ki so bile storjene v preteklih življenjih, ljudje večinoma nimajo težav. Ni čustvene povezave, gre pa za občutke, ki se občasno pojavijo v telesu, ali morda sanje, neka videnja in stvari, ki so nam ‘znane’. Na srečo imamo dovolj močne filtre v telesu, da nam spustijo samo tisto, kar še prenesemo in to, kar zmoremo. Si pa niti ne predstavljam, da bi pokasirali ves balast, ki se nam je nabiral tekom življenj, kajti v tem primeru bi bilo življenje povsem nečloveško.

Spodnji svet

Redkobesedna Lena je prišla na HM zaradi izgubljenosti, tako v odnosih z moškimi kot tudi v iskanju svojega poslanstva. Mineva deset let odkar se je razšla s partnerjem, moški, ki jih sedaj srečuje, jo izkoristijo in zapustijo. Tega ima sedaj dovolj. Poleg tega ima občutek, da v njenem življenju obstaja še nekaj več in to si želi najti. V službi je zadovoljna, saj lahko njena kreativna narava pride do izraza. Želi si potovati in raziskovati svet, tako tisti zunaj nje kot tisti, ki ji je najbližji, pa vendar tako oddaljen; samo sebe.

Začeli sva z masažo in že kar takoj na začetku me je opozorila na svoje lepotno znamenje, ki ga je imela na hrbtu. Seveda tudi meni ni ušel pogled nanj, saj sem ga opazila takoj, in tudi v resnici komaj čakala, da tja položim dlani. Takšna znamenja skrivajo v sebi veliko zgodb. Nežno pregnetem hrbet in začnem z delom. Zaprla sem oči in prisluhnila telesu. V nekem trenutku sem zavonjala vonj po zažganem, podobnemu kurišču. Odprem oči in pogledam sveče; ne, te so gorele. Pogledam ventilator, ki je brnel nad nama; nikjer nobenega dima. Savna, ne tudi tam je vse v redu. Vonj je izzvenel, jaz ponovno zaprem oči in še vedno sem držala dlan, tokrat na znamenju. Bilo je zanimivo znamenje. Sestavljeno iz številnih pikic od svetlo do temno rjave barve, v celoti gledano pa nepravilnih oblik. Še bolj zanimivo pa je bilo, ko me je znamenje potegnilo v spodnji svet. Spodnji svet. Še nikoli se mi to ni zgodilo s stranko, jaz osebno sem že večkrat potovala po njem, po svojem, seveda. Nisem prišla daleč, zgolj toliko, da sem dobila sporočila, ki sem jih kasneje predala Leni. Odvila se je neverjetna zgodba.

Po končani HM (vmes je Lena tudi rahlo zadremala), mi je o svojih občutkih povedala samo to, da so jo pekle moje roke, in da je vmes dobila asociacijo na pekel, zlasti takrat, ko je zavonjala nekaj po zažganem. Ja, odprl se je spodnji svet. Zgodba, ki sem ji jo povedala, je bila tudi zame presenetljiva.

»Lena, ti si prva stranka, pri kateri se je tudi meni odprl tvoj spodnji svet, čeprav vanj nisem imela vstopa. In da ti malo natančneje razložim, kaj to pravzaprav pomeni. Obstajajo zgornji, srednji in spodnji svet. V zgornjem se povezujemo s svetlobo in ostalimi nad-zemeljskimi bitji, ki nas čuvajo, pomagajo in skupaj z nami kreirajo. Spodnji svet je svet nizkih energij in vibracij, vendar tudi iz njega lahko črpamo dobre stvari, ne samo slabe. V njem lahko najdemo svojo žival moči, določene predispozicije naših prednikov ali opravimo poravnavo. V srednjem svetu smo mi, je naša realnost in je naša kreacija zgornjega in spodnjega sveta. Koliko česa ustvarimo tukaj je odvisno od nas in od tega, na kateri stopnji smo (nobena ni več ali manj, smo točno tam, kjer moramo biti).

Sporočilo, ki ti ga moram predati je naslednje; v enem izmed preteklih življenj si za zelo visoko ceno plačala obstoj partnerske veze. V tvojem zakonu se je zgodila prevara s strani tvojega partnerja, želel te je zapustiti, ampak ti tega nisi prenesla. Naročila si urok, ki je deloval na tvojega partnerja in tako sta  ostala skupaj, vendar je bil tvoj zakon prazen. Cena za urok je bila visoka in sicer ta, da ti je ostal odprt kanal v spodnji svet, kamor si bila potegnjena po svoji smrti. Vez, ki te povezuje s spodnjim svetom je tvoje znamenje. Da boš zaključila in zaprla ta kanal, se boš morala odpraviti (z meditacijo) v spodnji svet in poiskati svojo žival moči, ki te bo popeljala do tistega usodnega trenutka, v katerem boš lahko spremenila realnost oziroma iluzijo. S svojim bivšim partnerjem imata močno karmično povezavo, ki pa si jo na nek način že sama razrešila, in sicer, da si mu pustila (ali on tebe, to ni važno), da se razideta. To je velik napredek. Lepotno znamenje se ti pojavlja skozi vsako inkarnacijo, vendar se manjša, dokler ne bo povsem izginilo.

Življenje z odprtim kanalom v spodnji svet je lahko tukaj zelo težavno. Ne samo, da nam skoraj nič ne uspe česar se lotimo, pač pa je tudi povezano z raznimi odvisnostmi in samodestruktivnimi nagnjenji. Koliko tega je prisotnega v tvojem življenju, veš sama.«

»Res je, kot praviš. Že od malega se spomnim samih težav in nikoli se niso zares končale. Doživljala sem, …ni da ni. Ampak a veš, da sem pa na svoje znamenje prav ponosna in ga imam na nek način rada…« je dejala Lena.

»Ja seveda si ponosna nanj, saj si lahko. To so tvoja vrata v svetlobo in svobodo. Ko boš dostopala v spodnji svet in naredila to, kar sem ti povedala, si boš avtomatsko dvigovala vibracijo in se na tak način osvobajala preteklosti in uroka.«

Zato je bil vonj po zažganem, ki je na začetku napolnil prostor, kjer sva imeli seanso.

Lena, želim ti vse dobro in vem, da ti bo uspelo. Hvala ti za to izkušnjo.