Vsake toliko časa se ji je v misli prikradel prikradel dogodek, katerega se je sramovala. Storila ga je povsem zavestno, prav odločila se je zanj. Ni bil sicer edini, je bil pa zadnji in ključni, da se je odločila, da v tej smeri nekaj razišče. Prišla je na healing masažo.
Rodila se je v družino v kateri se je počutila sprejeto, ljubljeno in varno. Resnica, pravičnost in bogaboječnost so za njih bili sveti, prav tako so se čutili poklicane da sodijo, obsodijo in kaznujejo, če se jim je tako zazdelo.
Začelo se je že zelo zgodaj v otroštvu in se nadaljevalo vse do današnjih dni. Tožarjenje. Med vrstniki ni bila priljubljena, saj so jo doživljali kot ‘špec kahlo’, tisto, ki nosi informacije naprej, prav tako ni imela nobene prijateljice, saj skrivnosti pri njej niso bile na varnem.
S strani svojih staršev je bila vzpodbujana pri teh dejanjih in njej se ni zdelo to nič narobe. Narobe ji je bilo to, da se razne ‘skrivnosti’, tudi če se je niso tikale, niso bile razkrite. Z besedami, da pošten človek nima kaj skrivati pred drugimi, da Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme, in tako naprej, si je krepila svoj ego. In tako je v najstniških letih celo oprezala za kakšnim sošolcem in sošolko, ki sta začela odkrivati ljubezen in si deliti nedolžne poljubčke, ter o tem razglašala naokoli. Ali je povedala, kdo na skrivaj kadi cigarete po raznih skrivnih kotičkih, … Takšnih in podobnih zgodb je bilo veliko. Tudi v odrasli dobi je nadaljevala s takšnim načinom. Služb je že kar nekaj zamenjala, saj je nenehno prihajala v konflikt s sodelavci; zaradi dela in zaradi vtikanja v njihova privatna življenja. Zadnji dogodek, ki jo je nekako prizemljiv, je bilo obelodanjenje ženi njenega sodelavca, da ima ljubico, prav tako sodelavko. Skratka, bila je bolj papeška od papeža. Bila je deležna vsega obsojanja, praktično vseh ljudi, ki so jo poznali. Prišel je trenutek v življenju, ko je postala popolnoma izolirana, brez skorajda vseh socialnih stikov, razen z ostarelima staršema, ki sta ji vedno dala prav. Teža življenja se je zgrnila nanjo, noči so postale svetle, prebujati se ji je začela vest in zelo nelagodno se je počutila v svoji koži. Preden je prišla do mene, je prebrala kar nekaj knjig na temo osebne rasti. Nekje zadaj v podzavesti se ji je začelo dozdevati, da morda pa le nima pravice soditi in obsojati drugih, ter prenašati informacije, ki so bile zaupne narave. Imela je občutek, da nekaj ni prav. Vedno bolj se je sramovala svojih dejanj, začela se jih je zavedati. Zanimiv podatek mi je bil še ta, da je v približno enakem obdobju, ko je opravila svoje zadnje’pravičniško’ delo, umrla njena mama, oče postaja vedno bolj dementen.
Odkritje, ki je bilo zanjo presenetljivo (ali pa tudi ne), je bilo odrešujoče. Ko sem položila dlani na njeno telo, me je v trenutku zagrnila tema. In tišina. Ščemenje pod dlanmi je bilo izredno močno in v nekem trenutku me je potegnilo v samo središče dogodka, ki se je odvil pred mnogimi življenji v preteklosti. Moško telo oblečeno v kuto, ki je klečalo pred cerkveno oblastjo in poročalo o nepravilnostih. Vohun. Slika izgine, vendar se pojavi nova. Sofisticirana ženska, lepotica, ki vojaškim oblastem predaja informacije o nasprotniku. Vohunka.
Vse se je zložilo in vse je bilo jasno. Tokrat je bil samo drugi čas in prostor, kjer so se odvijale povsem identične zgodbe. Energija njenih staršev je bila energija oblastnikov iz preteklosti, tako cerkvene kot vojaške, ona je bila tista, ki je izpolnjevala ukaze, brez da bi razmišljala s svojo glavo. Ta vloga ‘pravičnega’ ji je bila celo všeč. Imela je občutek, da je zaradi tega nekaj več in bližje Bogu. V tem življenju je morala velikokrat odigrati vlogo vohunke, sodnice in rablja, da je končno prišla do spoznanja, da zgodbe drugih ljudi niso njene zgodbe. Da s svojim ravnanjem povzroča bolečino, jezo in trpljenje mnogim, še najbolj pa sebi. Njena duša enostavno ni več vzdržala pritiska in nenehnega ponavljanja programa, ki se je tako globoko zasidral v njo, da je bila celo prepričana, da je njen. Bila je sojena, obsojena in postala je sama sebi največji sovražnik.
V tem primeru je šlo za tipični dušni dogovor z vsemi vpletenimi, tako starši, sošolci, sodelavci in nazadnje tega ‘nesrečnega’ para, ki je zaradi nje postal odkrit. Po tej plati bi lahko rekla, da se je z ozaveščanjem svojih ravnanj Ona lahko začela osvobajati globoko zakoreninjenega programa po ‘tožarjenju’ , po drugi strani pa gre prav tako za preseganje vzorcev ostalih vpletenih, ki so morda ob tem spoznali, da varanje partnerja ni ravno vrlina (če se osredotočim zgolj na zadnji primer) in da je potreben odkrit in iskren pogovor za reševanje nastale situacije.
Če se tako bolj sama zase vprašam, kdo je komu lahko hvaležen? Morda vsak sebi. Vsak tisti, ki spozna, da se dobro vrača z dobrim, da ljubezen daje še več ljubezni, da vsaka pozitivna misel prinese še več pozitivnega in da je vedno čas, ko se lahko odločimo zase in za dobrobit tega planeta. Dokler pa se zatikamo na poti življenja, je pa to samo razlog več, da pogledamo v srž problema in se z njim soočimo. Bodimo zvesti sami sebi in delajmo dobro. Drug drugemu smo ogledalo in vsakdo pride v naše življenje z razlogom, pa naj bo z dobrim ali slabim.
… so bile besede mladega dekleta, ki se je oglasilo pri meni na healing masaži. Še ena od mnogih žalostnih zgodb, ki ostajajo v kolektivni zavesti žensk, in ki imajo za seboj to trpko prizkušnjo. Besede in solze so vrele iz nje, ko mi je pripovedovala svojo zgodbo ob kateri ne moreš ostati neprizadet, ne glede na to, koliko teh sem že slišala.
»Nikoli ne vem, kaj se bo odkrilo,« je moja mantra, ki jo izrečem skorajda vsaki stranki, ki pride na healing masažo. Odkrivajo pa se neverjetne stvari, dostikrat na robu razumljivega in logičnega. Tako je bilo tudi pri stranki, ki me je obiskala, ter svojo zgodbo strnila nekako takole; Težko otroštvo, črna ovca v družini, za vse dežurni krivec in tako dalje. Ves svoj trud je vlagala v znanje in študij, bila zaposlena v velikih podjetjih na vodilnih položajih, razpeta med tujino in Slovenijo, dokler ni pregorela prvič in čez nekaj časa še drugič. Sledilo je popolno uničenje imunskega sistema, bolečine po celem telesu, notranja vročina z občutkom, da notranjega ognja, za nameček pa so ji pred časom diagnosticirali razžirajočo bolezen, rak. Trenutno je v bolniškem staležu. Med burn outi je začela delati na sebi in to zelo intenzivno. Začela se je premikati iz uma v srce in v telo. Spoznala se je tudi s posebno tehniko menjave programov, s katero si je precej opomogla in še nekaj se je zgodilo. S to tehniko so se ji začeli prebujati spomini, ki jih je zaradi prevelikega šoka in bolečine potisnila v podzavest. Spolne zlorabe v družinskem ‘varnem’ okolju, ki so se odvijale v zakonski postelji. Storilec in sostorilka sta bila starša.