Aleksandrinka

healing masažaPrišla je zaradi odnosov. In naveličanosti v življenju. Rutina iz dneva v dan. Nič novega, brez prihodnosti.

Povedala mi je, da je ločena, sinova sta ostala pri očetu, eden polnoleten, drugi, ki se bliža tridesetim, si ustvarja družino. Ker ima ona občutek, da »njeni« moški še vedno rabijo mamo ali žensko roko, še vedno prihaja k njim domov, da jim kaj postori. Poleg službe je to dežurstvo zanjo skorajda edini dogodek, ki se ji še zgodi v življenju.

Sledila je healing masaža (HM), v kateri se je razkrilo zadnje preteklo življenje stranke, ki jo bo imenovala Jasna.

Ko sem se povezala z njeno energijo, je branje telesa šlo z lahkoto. Poleg tega ima na telesu zelo sporočilen tatu, ki je povedal precej. Dlani sem polagala na stopala in na pregib pod koleni in prejela prvo sporočilo. Pot. Kakšna pot in kam, sem vprašala. Z lastovkami, čez morje, ladja, tujina. Velika  soba, dojenček, bolečina, žalost, praznina in grenkoba. Aleksandrinka, je bilo zadnje sporočilo, ki sem ga prejela pri »obdelavi« spodnjega dela telesa, se pravi nog. Prestavim se na hrbet. Zgodba se nadaljuje. Kar zaznam je bila vroča spolna čakra in zaprto, ranjeno, osamljeno srce. Položim dlan na med lopaticami, z drugo rahlo masiram vratni predel. Jasna je začela zapuščati telo, ter  se je predajati in sprehajati »med svetovi«. Naslednja sporočila so bila; zapuščen dojenček, odhod od doma, zamera, zavist, nevoščljivost, ločenost od domačih, …

V solni sobi je Jasna doživela svojevrstno videnje in čutenje. Ujetost v kokon, iz katerega se je »izvalila« in postala lep metulj. Kljub vabilu, da naj poleti v svet, naj spusti ujetosti, vendar je na vsak način želela nazaj, v varno in poznano okolje, v njenem videnju nazaj v kokon. Nazadnje se vendarle odloči in odleti v svet.

Prišel je čas, ko sva analizirali dogajanje. »Koliko časa si dojila prvega sina,« sem jo vprašala. »Šest mesecev,« mi je odgovorila. »Drugega pa tri. Mleko sem izgubila med dopustom na morju, » je nadaljevala, »zaradi stresa, ki sem ga doživela. Moja sinova sta si kot tujca, nikoli si nista bila blizu. To me je vedno bolelo.  So pa starejši sin, njegov oče in tašča zelo navezani eden na drugega. Mlajši sin pa name. On še zdaj hodi občasno spat v mojo posteljo v hiši, kjer smo živeli.« je zaključila Jasna.

Seveda, zgodba je dobila vsebino. »Pokazala se mi je pot,« sem začela, »ki te je vodila preko morja, odšla si v svet za boljši jutri svoje mlade družine, doma si pustila šest mesecev starega otroka (prvega sina si dojila pol leta)  in se odločila za nadomestno mamo v Aleksandriji, kamor so Slovenke pogosto zahajale. Otrok je bil prepuščen možu in njegovi mami, se pravi babici. Zgodba se ponovi tu, saj je starejši sin zelo navezan na babico. Otrok, ki si ga dojila na tujih tleh, je v tem življenju tvoj drugi sin. Razumljivo je, da sta si zdaj brata kot tujca. Ti si z lastovkami prihajala in odhajala iz tujine v domači kraj, kjer pa si bila vedno manj in vedno slabše sprejeta. Zavist, nerazumevanje, obtoževanje in občutki krivde so te spremljali vse dni. Občutek krivde imaš še danes, ko si se ločila od moža in zaradi tega se TI ne moreš ločiti od svoje družine, ker se ti zdi, da te rabijo. Čeprav so sedaj že odrasli, ampak v tebi je program,ki se ti vklaplja še iz preteklega življenja. V bistvu želiš nadoknaditi vse, kar takrat nisi mogla, ko si šla služiti, zato jim še vedno hodiš pospravljat. Mlajši sin in ti sta seveda zelo močno med seboj povezana, saj te je imel v Aleksandriji za svojo mamo, zato sedaj še vedno zahaja v tvojo posteljo, da te lahko občuti ob sebi.«

To je seveda samo del tega najinega pogovora z Jasno, ki se mi zdi tudi najbolj ključen, da ga vam razkrijem. Dogajalo se je še mnogo tega, ki pa ima seveda večjo težo za Jasno samo, saj so še druge povezave in vzporednice iz preteklega v zdajšnjem življenju. Katere, pa ve ona sama.

Nihče me niti pogleda ne!

Tokrat se bom dotaknila vedno aktualne teme samskih žensk, ki pravijo; ni pravega moškega zame. Ga ne najdem. Sploh me ne opazijo. Nihče me niti ne ogovori. Če se že pojavi, je pa poročen.

Pa je temu res tako, oziroma, kaj tiči v ozadju, da je danes poplava  samskih ljudi, tako moških, kot žensk?

Opisala bom primer, ki se je zgodil med Healing masažo. Neverjetna zgodba. Sama sem tudi prepričana, da je izredno veliko stvari, ki jih doživljamo sedaj, zgodovinsko pogojenih. Verjetno ne pravijo zaman, da je zgodovina učiteljica življenja, vendar je na to treba gledati večplastno. Ko razumem zgodovino svojega življenja, lahko razumem svoje življenje tukaj in zdaj. Pa poglejmo.

Imenovala jo bom Loti. Ženska štiridesetih let, zelo privlačna, vitalna, urejena, s solidno službo, brez družine in brez partnerja. Nikoli poročena, imela je nekaj bežnih vez, nobena ni trajala niti leto dni. Zdaj je že več kot šest let sama. Pravi, da je že obupala. Človek kar ne more verjeti, da je lahko takšna ženska brez moškega, prej bi pričakoval, da se jih bo morala otepati.

Torej, šli sva v proces HM, odpiranja, odstiranja in vpogleda, kaj in na katerem nivoju se je zgodila blokada. Drsela sem po telesu, se mestoma ustavljala in čutila velik odpor (njenega telesa), kadar sem se približala zgornjemu delu stegen, predelu medenice, srčne čakre in glave. Spolna čakra je komaj kaj delala. Lahko bi rekla, da sem naletela na popolno blokado. Po približno pol ure dela, Loti ni več zmogla ležati na trebuhu na masažni mizi, zato sem ji dovolila, da se je obrnila na bok, v položaj embria. Polagala sem ji še samo roke na mestih, kjer sem čutila, da rabi podporo. Začela je jokati in med jokom je ves čas ponavljala …nočem na ta svet, nočem na ta svet, …. gnusim se sama sebi,…nočem na ta svet

Priznam, da je bilo zelo zahtevno za obe. Vedela sem, da se odpirajo zelo globoke rane in spomini, kar mi je sporočalo njeno telo in besede. Uvidi so se vrstili eden za drugim in tokrat po masaži nisva nadaljevali v solni sobi, pač pa sva proces zaključili na »suhem«. Razstrupljanje je sledilo po najinem  pogovoru, ki je razkril naslednje:

Evropa, 15.stoletje, njena noseča mati okužena s sifilisom (spolno prenosljiva bolezen), ona (Loti) se rodi, vendar iznakažena. V družbi sta bili stigmatizirani in preganjani, saj sta pri ljudeh povzročali zgražanje, gnus, pregon in zaničevanje. Vsi so se odvračali od njiju (nihče ne pristopi k meni), nihče ju ni »niti ogovoril«,…

Neverjetno! Več kot  500 let stara rana se je odprla!

Loti je s seboj prinesla program, ki se ji je zasidral v telo že v embrionalni fazi (občutki njene mame, ki je bila okužena), kasneje se ji še samo potrdil z odzivom okolice in tako je ostalo vse do danes. Zgodba se je zložila. Danes Loti razume, da je bila samo izvajalka programa, se pravi, da je na energijskem nivoju odvračala od sebe vse možne kandidate za resnega, življenjskega partnerja.

V podporo in opolnomočenje sem ji pripravila kopeli in pilinge za čiščenje, prav tako pa bo naredila poseben obred, s katerim se bo sestavila, naredila poravnavo energij in se poslovila od stare stigme.

Partnerstvo preteklega življenja

healing masažeŽivljenje nas uči iskrenosti, pravičnosti, sočutja, sprejemanja, ljubezni in še bi lahko naštevala. Kaj se pa zgodi, ko kršimo katerega izmed zakonov Življenja? Popolnoma nič drugega, kot ponovitvena vaja. Že nekajkrat sem doživela, da sem s HM (healing masažo) prebudila oz. oživila spomin na preteklo življenje in prav zanimivo je sosledje dogodkov iz preteklega v sedanje zemeljsko bivanje.

Na HM je prišla ženska srednjih let, ki je že precej naredila na sebi, bila tudi na regresijah, razumela določene dogodke, ki se ji sedaj dogajajo, pa vendar …. Nekaj je manjkalo. Med samo masažo mi je njeno telo dajalo naslednja sporočila; koča, voda, utopitev. Občutki, ki sem jih zaznavala so bili; tesnoba, neslišanost, osamljenost, mračne misli, beg. Telesno odzivanje je bilo naslednje; hladne pete, hladna spolna čakra (ko sem jo pognala se je ogrela, vrtela hitreje, kasneje je spet ugasnila), trzanje hrbtnih mišic, krčevitost dlani, in globok spanec z rahlim smrčanjem.

Sledila je relaksacija in razstrupljanje v solni sobi, po njej pa pogovor, ki je bil vse prej kot lahek.

»Če bi se opisala z eno samo besedo, katera beseda bi to bila?« sem jo vprašala za začetek.

»Voda«, je rekla brez premišljanja. Mene je spreletelo po telesu in odvil se mi je film, ki ga med masažo ni bilo. »Med masažo sem zaspala, vem,« je smeje dejala. »Bilo je, kot da bi me odnašalo, kot da niham med svetovi. In potem me je zalil val. Potem sem se znašla v temi, zaspala sem.«

»Ja, ko te je zalil val, si ti odšla. Umrla si. Storila si samomor,« sem dejala, saj se je zgodba zložila.

»Zapri oči,« sem dejala in ji povedala, da jo bom popeljala na kraj dogodka. Zaprla je oči iz katerih so pričele teči solze.

Zgodbo je Ona sama pripeljala do konca. Bila je tam, videla in doživela je vse to, kar se ji je dogajalo. Teža v telesu (predvsem v prsih) je popuščala. Zdaj je vedela zakaj.

Kaj sva razreševali? Partnerski odnos. Že v prejšnjem življenju je bila poročena z moškim (ki je tudi sedaj njen mož), ki jo je maltretiral, poniževal, obtoževal, zanj je bila predmet za uporabo in tako dalje, dokler ni od njega odšla (dogajalo se je v 17.stoletju, Anglija) tako, da je storila samomor. Vrgla se je s pečine v morje (zalil jo je val in ona je umrla, pri meni na mizi jo je »zalil val« in ona je zaspala). Kako neverjetna podobnost v doživljanju in izražanju! Tudi meni fascinantno.

Sklepna misel bi lahko bila naslednja. Samomor ni rešitev, to je dejstvo, kajti v naslednjem življenju dobiš ponovno zelo identično lekcijo in to z istimi ljudmi. Razreševanja odnosov se je treba lotiti drugače. Njena naloga je bila in še vedno je, da se opolnomoči z žensko energijo, da se postavi na pravo in prvo mesto, da jasno postavi svoje meje, se izraža in pove, kaj ji je prav in kaj ji ni. Da se nauči poslušati sebe in služiti sebi, ne drugim, da ne podlegala manipulacijam, da razvija ljubezen do sebe in se zna postaviti zase. Njen partner jo uči točeno tega, kar sem zdaj opisala. Sicer na način, ki je dovolj boleč, z namenom, da se Ona prebudi in da reče:«Take igre se jaz ne grem več!« Dokler bo igrala vlogo, ki ji je vsiljena in drugim povšeči, nekega napredka v njeni rasti ne bo. Čeprav, po drugi strani pa moram povedati, da danes Ona ne razmišlja o samomoru, to je prerasla. Zaveda se tudi tega, da je moč v njenih rokah in da če ne gre več tako naprej, potem je čas, da se odloči drugače.

Ali ste vedeli, da nekateri partnerji pridejo v naše življenje z razlogom, da nas naučijo kvalitetnih razhajanj in samostojnosti? To pa bo v naslednji zgodbi.