Author: Nataša

Včasih se vprašam, kaj vse nam mora življenje ponuditi, da se streznimo, in da začutimo, kako zelo živimo s nasprotju s svojimi načeli in hotenji. Ema je živ primer tega, zato sem se tudi odločila, da predstavim njen primer.

Tokrat bom opisala nadaljevanje, predvsem tisti del, v katerem je Emin mož postal vzkipljiv in nesramen.

Ema pripoveduje:

»Moževa služba je zahtevala vedno več terena, poslovnih sestankov in tujine. Tudi po več dni ga ni bilo in običajno se je vračal domov pozno zvečer ali proti jutru. Od takrat, ko se je začela tujina in njegovo pozno vračanje domov, me je imel navado poklicati po telefonu iz kakšnega postajališča ali bencinske, in mi povedati, da bo kmalu doma. (!) Normalno, da me je zbudil, saj sem imela telefon na načni omarici zaradi bujenja v službo. Včasih je bilo to ob enih zjutraj, včasih ob treh. Lahko me je klical tudi večkrat na noč. Seveda sem težko zaspala nazaj, po navadi sploh nisem več. Od začetka sem bila prepričana, da to počne iz ljubezni do mene, da ga skrbi, če je z menoj vse v redu (!)….zdaj nisem več takega mnenja, sploh, ko se je zgodilo sledeče.

Spet je bil v tujini in jaz se odločim, da pustim telefon v kuhinji, za bujenje sem si nastavila uro. Bilo je dve zjutraj, ko sem zaslišala glasno rožljanje ključev pri vratih in sunkovit vstop v spalnico, bil je oblečen in obut in povsem znerviran.

»Si ti normalna! A ti pa spiš!!! Kje imaš telefon??? Se ti zavedaš, da če se meni kaj naredi na cesti, ti pa nedosegljiva…. Lahko bi umrl, a ti pa takole…..« več se niti ne spomnim, kaj vse mi je še povedal, in meni je bilo strašno, strašno žal, da sem to naredila. Da nisem imela telefona pri sebi. Kasneje, ko sem pogledala na telefon, sem imela sedemnajst (17!) neodgovorjenih klicev v eni uri.«

Ali tale zgodba.

»Za kosilo sem naredila bučkino juho, tisto oranžno. Zmiksala sem jo s paličnim mešalnikom in nekaj koščkov bučke je še vedno plavalo v juhi. Tako, kot marsikdaj. Napolnila sem nama krožnike. Ko je jedel juho, in ko je zajel košček bučke, me je pogledal in vprašal, kaj je to. »Tega jaz ne jem. Naslednjič pripravi juho tako, kot je treba.« In čez čas je nadaljeval v mirnejšem tonu: “Pa tudi zate me skrbi, ker bi se lahko zadušila na takšnem koščku.”

Bila sem zmrznjena. Glavo mi je zajel cunami in povsem razmetal možgane. Sploh mi ni bilo nič jasno. Ker takrat, ko je on skuhal enako juho, je lahko v njej plavalo še več nepasiranih koščkov in takrat mi je povedal, kako obožuje občutek, ko lahko stisne z jezikom ob nebo košček bučke, ki še samo oplemeniti okus juhe.«

Takšni odnosi se običajno začnejo v velikem slogu. Vse je preveč lepo, da bi lahko bilo res. To je že prvi alarm. Ema je počasi začela razumevati in dojemati svojo vlogo v njunem partnerstvu. Vsakič znova je bila bolj šokirana in prizadeta, ko je se SLIŠALA in dostikrat tudi PONOVILA za mano iste besede, ki jih je ona pred tem izrekla. Res tragično in žalostno. Iz takšnega primeža se posameznik težko izvije, ker je sam preveč poškodovan in opran. Če ste v takšni situaciji, ko čutite, da nekaj ni v redu, poiščite si pomoč in poiščite nekoga, ki mu zaupate. Verjemite, lažje bo.

V nadaljevanju pa vam bom predstavila, kako sva začeli ozaveščati njeno situacijo, korak za korakom. Zelo konkretno in nazorno, da bo lahko tudi vam v pomoč, če jo boste potrebovali.

Od tega dogodka je že kar nekaj časa. To so zgodbe, ki odstirajo tako težke, zapletene in zamegljene medčloveške in partnerske odnose, da si sploh ne moremo zamisliti, da se vse to lahko odvija v ‘imenu ljubezni’.

Bilo je tako.

Ema je prišla na healing masažo. Kot je običajno, se najprej pogovorim s stranko, jo nekako pripravim na nadaljevanje tretmaja, hkrati pa se začne postopek odpiranja in povezovanja, saj se marsikdaj katera izmed mojih udeleženk v resnici tudi prvič sliši. Tako zares sliši, ko izgovarja na glas svoje misli, in ko se njeno telo začne odzivati na občutke in čustva.

Ema je začela pripovedovati, da se izgublja, da tone, ne vidi nobene svetle točke v življenju, vse je rutina, brezveze, najraje bi vse skupaj pustila in odšla… Njen partner, da je zelo potrpežljiv, ustrežljiv, po drugi strani tudi zahteven in nagle jeze. Slišala sem njene besede in moje telo je vztrepetalo ob dveh opisih njenega moža, ki jih je izrekla v enem stavku. Potrpežljiv in nagle jeze? Ok, jo pustim, da še nekaj časa pripoveduje, kajti velikokrat se zgodi, da ko je človek pod stresom izusti tudi kaj takšnega, ki ne gre skupaj.

Ema je pripovedovala naprej. O tem, kako veliko se je naučila od moža, da brez njega bi verjetno bila še danes sama in kako veliko je naredil za njo, ko ji je pomagal do službe (v nadaljevanju sem izvedela, da jo naravnost sovraži), kako poskrbi za vse nakupe, tudi gospodinjske, avto je vedno natankan in opran, razvaja jo z oblekami in perilom, tudi parfumi, in natanko ji pove, katera frizura ji najbolj paše. Njen partner je intelektualec. Bere zahtevne članke o vsebini katerih se njej niti sanja ne in potem se z njo pogovarja, (tako se je Ema izrazila) in se na vso moč trudi okoli nje, da ji razširi obzorje. Skupaj sta že več kot deset let. In sedaj ne ve več, kako naprej in kaj naj naredi, kajti iz meseca v mesec se počuti bolj prazno in poleg tega se počuti še kriva, če samo podvomi v moževo dobroto. Priznam, da mi je celo telo kričalo, kajti del nje se je oglasil tudi v meni.

Odnos, ki pelje v pogubo ali na psihiatrijo, razen, če se le ta prekine. Patologija odnosa, ki se na zunaj ne vidi. Vse je super in fajn, Emi njene prijateljice celo zavidajo tako super moža, ki res vse obvlada, pa še razgledan je in na dobrem položaju v službi.

Emin mož je v njun odnos vnesel popolno kontrolo in nadzor. Poleg tega ji je vsilil svoja prepričanja, jo pahnil v nemoč, si jo popolnoma podredil in razvrednotil, za moje pojme tudi razčlovečil in ubil njeno, žensko dušo. Rezultat tega je bila ta ženska, ki je sedela nasproti mene, popolna razvalina, čustveno izpita in nemočna.

Ema je govorila in govorila. Zgodbe so prihajale ena za drugo in lahko bi jih bilo za celo knjigo. Healing masaže nisva naredili, to sva pustili za naslednjič. Vam bomo pa opisala dogodek, zaradi katerega se je odločila, da pride do mene.

»Imela sem menstruacijo. Moj mož je bil ob tistih dnevih še bolj zagret zame in mi je govoril, kako super je seksati v času moje krvavitve, ker so občutki še močnejši in da je moje telo še bolj mehko in dišeče. Sprva se temu nisem upirala (to je trajalo nekaj let), ker me je dejansko tudi on vpeljal v svet spolnosti in sem mu verjela. Saj mi je pasalo, (ob tem je malo pomolčala in se zamislila), pač tako je bilo. Zadnje obdobje sem se mu začela upirati in iskati izgovore, zakaj si ne želim seksa z njim, ko sem bolna (!). Mislim, da tudi leta naredijo svoje. Nikoli mu nisem direkt povedala, da si ne želim odnosa, vedno sem tuhtala, kaj si naj izmislim. Zvečer sem šla hitro v posteljo češ, da sem utrujena in se trudila hitro zaspati. Seveda ni šlo zaspati na ukaz. Čez kakšno uro pride mož za menoj in se ustavi na moji strani postelje, počepne in mi nežno zašepeta ‘miška, a že spiš’. Jaz sem samo zamrmrala ‘mhm’ in v tistem trenutku sunkovito vstane in dobesedno odvihra iz spalnice. Slišala sem, da je šel v kopalnico. Nekaj je ropotalo, odpiral in zapiral je vrata omare, točil vodo, in nakar privihra nazaj v spalnico z brisačo v roki (v tem sem se napol dvignila v postelji) in začne brisati stranico postelje, tisti zgornji rob, kjer se običajno usedem, kadar se zjutraj oblačim. ‘Je že vse v redu, sem poskrbel zate,’ mi je rekel, ker sem bila vsa šokirana nad dogajanjem. ‘Kaj pa je bilo’, sem ga vprašala in takrat mi je pokazal okrvavljeno brisačo s katero je brisal posteljni okvir, kjer sem jaz očitno pustila krvave sledi. Moram priznati, da sem bila pretresena. Kako, sem se spraševala. To ni mogoče. Vrtela sem film naprej in nazaj, da bi se lahko spomnila, če sem se res brez vložka usedla na rob postelje. Takoj sem pregledala, če mi je morda pižama premočila, pa ni ….bila sem na robu solz in na robu norosti. Tisti večer sem v solzah zaspala v moževem objemu in z mislijo, kako sem lahko srečna, da ga imam. Dokler…

…naslednje jutro, ko sem odvrgla nočni vložek v koš, sem videla stare, iztisnjene, ožete vložke….«

Sedela je naproti mene, delovala umirjeno, zelo zrelo in z zavedanjem, da ve, kaj si želi. Veliko je že naredila na sebi, vendar ji je še vedno manjkal košček slike, ki bi jo povezal in ji dal celotno sliko. Slab odnos z mamo se ji vleče odkar pomni. Precej je tudi jeze na moške. Prav tako čuti, da ne opravlja svojega poslanstva.

Njeno vitko telo je ležalo pred menoj in položim dlani na srčno in spolno čakro. V hipu se med mojimi dlanmi nariše rdeča črta, dolga kakšnih pet centimetrov, zato jo vprašam, če se je mogoče popraskala preden se je ulegla na masažno mizo. Pove, da se ni. Naredim fotografijo.

»Prav, torej sva dobili prvo sporočilo,« rečem in prestavim dlan iz križnega predela na črto ter zaprem oči. Brazgotina, rez z nožem, bolečina, smrt in tema, so bile besede, ki sem jih nizala. »Obtožba, izdaja, žalost, čarovništvo, sram in poguba,« so bile naslednje, ki so prihajale iz mojih ust.

»Ves čas je v meni prisoten občutek, da sem čarovnica,« je dejala Lena skozi solze. »

»Žalost in jeza. Veliko žalosti je prisotne,« sem nadaljevala. »Kje se vidiš in kaj se s teboj dogaja?«

»Privezana sem na križ. Kot Kristus. S sklonjeno glavo. Obtožena sem čarovništva,« je nadaljevala.

»Koga vidiš okoli sebe?«

»Ne vidim jih, samo čutim. Zdi se mi, da je oče za mojim hrbtom.«

Potegnilo me je v sam dogodek in čutila sem moško energijo, ki je z veliko težavo zarila nož v njen hrbet. To ji tudi povem.

»Oče?« me je vprašala zgroženo in solze so pritekle še močneje.

»Ni imel druge izbire. Pod prisilo je moral končati tvoje življenje. Bila si mlada, lepa, z znanji, ki ti jih je predala mama. Stara znanja, ki so se predajala iz roda v rod. Ta moška energija je to naredila zate iz velike ljubezni, da boš čim manj trpela, da bo čim manj bolelo in da bo čim hitreje nastopila smrt.« Malo sem pomolčala in potem dodala. »Tvoja sodba je bila, da če ti izrežejo srce, ki bo še utripalo, boš oproščena čarovništva. V bistvu so zahtevali tvojo smrt,« ob teh besedah se mi je naježilo celo telo in oblil me je val divje energije. V tistem trenutku sem vedela, da sva našli bolečinsko jedro. Z vso to bolečino je Lena prišla na ta svet. Z veliko jeze in žalosti, predvsem do moških in svoje mame.

»Poglejva še odnos s tvojo mamo,« rečem in dvignem nivo energije. »Jo lahko vidiš, čutiš…?« sprašujem naprej.

“Čutim, da mi je zarila nož skozi vrat.” Ob teh besedah je zmrazilo tudi mene. V tistem momentu sem ji nudila podporo grlene čakre, torej sem držala dlan na tilniku. Postalo mi je jasno, da je mama to storila zaradi tega, da je naredila prekinitev kanala za videnje, vedenje in intuicijo.

Po tej razbremenitvi sem Leno povprašala, kaj se dogaja…

»Vidim mamo v hrbet, kako odhaja in da nosi lasuljo. V resnici je izgubila lase.«

»Tvoja mama je izgubila žensko moč, žensko energijo. Vsa znanja, ki ti jih je v preteklosti dala, je grobo prekinila na način, da ti je onesposobila tretje oko in možnost videnja. Ni želela, da bi ponovno umrla, da bi videla in vedela preveč. Čutim zanikanje ženske moči.«

Dlan položim na grleno in srčno čakro. Raztapljam blokade in vezi. Energija prihaja v sunkih in celi. Solze še vedno tečejo. »Mama se je obrnila in te čaka. Objemi jo,« ji rečem. »Zdaj je pravi čas, da začneš spuščati. Objemi jo in spusti. Ne potrebuješ več te močne energijske povezave v kateri je nakopičena jeza. Prihajali bodo še drugi, ki jim moraš odpustiti in spustiti.«

»Vidim brata,« zašepeče Lena, »in partnerja. Prijateljica je prišla (pred tem mi je povedala, da sta se že pred časom razšli, ker jo je izdala in prizadela).«

V tistem trenutku so se delale poravnave.

V sebi sem čutila veselje, tudi olajšanje, in sem se tudi od srca nasmejala.

»Zdaj si se pa tako nasmejala, kot moja prijateljica. Popolnoma enako,« mi skozi smeh reče tudi Lena. »No si videla, potrditev o odpuščanju je tu.«

»Tvoje poslanstvo ni v sistemu (zaposlena je v javni ustanovi), ko boš v celoti poceljena, te bodo ljudje iskali. Ti si učiteljica življenja in modrosti, ki jih že od nekdaj nosiš v sebi. Aktivirali sva tretje oko, postopoma boš navezovala stik s svojim izvorom. Dvomi bodo še prihajali, vendar se bodo počasi razblinjali.«

Močna terapija je bila to. Naslednji dan me je Lena poklicala in povedala, da je imela zelo slabo noč in da se je zjutraj zbudila z menstruacijo, ki je prišla prekmalu. Govorili sva tudi danes, in večino dni po terapiji je počivala, veliko spala, poležavala. Govorila je z bratom, mamo in partnerjem. Partnerja je zgodba zelo ganila in se dotaknila njegovega srca.

»Imam občutek, da še nekaj leži ‘spodaj, ampak to bo očitno moralo počakati do naslednjič,« je dejala. Seveda, vsega se naenkrat ne da, čeprav sva veliko naredili. Stare boleče rane se morajo najprej zaceliti in ko bosta duša in telo pripravljena na novo razkritje, sem prepričana, da se bodo najine poti ponovno srečale.

Vse dobro, draga Lena.