Ura je bila nekaj do štirih zjutraj, ko sem se prebudila. Pravzaprav me je prebudilo. Bilo je, kot da bi me nekdo stresal za ramo in želel, da se prebudim, jaz pa sploh nisem mogla odpreti oči. Kot bi imela veke zlepljene. Ok, pomislim, bom še malo podremala. Pokukam v svoje misli, ki so bile za to zgodnje jutro precej strukturirane. Vse je bilo spredalčkano, kaj, sploh ne vem. Pač vem, da je bilo vse na mestu. V srcu sem čutila veličino. Nekajkrat se v postelji še obrnem in potem le odlepim veke od oči in pogledam na uro, 5:07 je kazala.
Tole moram takoj zapisati, dokler se še spomnim, mi gre skozi misli. Vstanem, grem po tablico, Maxi, ki drugače spi v dnevni, mi gredoč nazaj sledi v spalnico in oba se zbaševa v posteljo.
Kar se mi je ponoči dogajalo, je bilo povezano z zadnjimi dnevi in svečami, ki so gorele in niso gorele, na zelo čudne načine. Tisti, ki me sledite, ste lahko videli objave na fb, kako se je vosek pri eni izmed sveč nabiral navzgor in pri drugi objavi, ki sem jo posnela, kako je plamen vsakič ugasnil, ko sem se približala luknji v kamnu, kamor sem želela postaviti svečo.
Svoje sanje ali potovanje v druge dimenzije ali nočni obiski … pravzaprav je mešanica vsega, so bili to noč izjemni. Poskušala bom strniti svoje doživetje in misli v čim bolj smiselni koncept. Ob tem naj povem, da je meni vse jasno, kar pa je še težje ubesediti.
Za obnovitev …
Včeraj zjutraj sem hotela prižgati svečo in jo postaviti v luknjo v kamnu. Ta kamen, in še pol vreče drugih, sem prinesla letos iz otoka Čiovo. Nasploh velja trditev ,da so kamni z luknjami posebni in čarobni. Bo že držalo. Sveča, ki sem jo prižgala, pa je vsakič ugasnila, ko sem jo približala kamnu in jo hotela postaviti v luknjo. Bilo je, kot bi jo nekdo ali nekaj upihnilo. Hkrati s tem sem ugotovila, da je v vdolbini kamna tekoč vosek od prejšnje sveče prejšnjega dne, ki se očitno ni strdil. Potipala sem kamen, ki pa ni bil nič posebno topel, niti nanj ni sijalo sonce, ki bi morda lahko razložilo to čudno dogajanje.
Da je včeraj nastopila polna luna, ki je menda še posebej močna in ima močan vpliv, sem izvedela tekom včerajšnjega dneva, nič prej. Dozdevalo se mi je, da mora vse skupaj biti povezano.
Tako, sedaj bom začela kar z razlago, kaj sem mi je dogajalo to noč. Ves včerajšnji dan sem imela občutek, da bom dobila sporočilo. In sem ga.
»V kamnu iz Dalmacije si prinesla zapis vode in trdnosti. Ni vsaka voda voda. Morje ima vlogo plodovnice. V plodovnici so zapisi mnogih generacij. Kamen predstavlja material trdnosti, stabilnosti iz katerega lahko zraste nekaj novega. Človeštvo je na prelomu in sedaj je čas, ko se bodo rojevala nova ljudstva, nastajale bodo nove civilizacije. Vendar je potrebno stare rane zaceliti. Potrebno je soočenje s svojo in s kolektivno resnico. Vedite, da je resnic toliko, kot je ljudi. Skozi resnico se morate naučiti sprejemanja. Naučiti se morate sprejemati odgovornosti.
Poglej v svoje srce in poišči kaj je še ostalo in kaj še čaka na razrešitev.
Dokler bodo rane odprte, se bodo rojevale ranjene duše in ranjena telesa. To mislimo na kolektivnem nivoju. Ni veliko ljudi, ki so se resnično pripravljeni odreči iluzijam. Mnogim se bo v tem obdobju zmešalo. Tudi zaradi duhovnosti. Bodite pozorni na ljudi, ki vas hitro o-čarajo. Bodite pozorni na besede – izgovorjene in slišane. Nič ni tako, kot se zdi.
Stopljeni vosek v kamnu je sporočilo, da je sedaj čas rahljanja, topljenja, gnetenja, transformacije. Ne zabetonirajte nekaj, za kar bi lahko kasneje obžalovali. Pustite, da odteče. Da se rane očistijo. Rane se morajo očistiti na kolektivni ravni. Nismo ti dovolili, da bi sveča gorela. Vztrajno smo ti jo ugašali, ker smo ti želeli povedati, da začni s čiščenjem. Obrni kamen in izlij iz njega ostanke travm, bolečine, žalosti, gorja. Naredi to na osebnem nivoju in naredi na kolektivni ravni. Dali smo ti orodja in znanja.
Pomnite, morje ima dnk vsakega od nas. V solzah so sledi vsakega živega bitja. Nihče ni ločen od nikogar. Začnite. Veliko dela vas čaka. Samo začnite.
Zemlja se suši. Zemlja gori. Gorijo in sušijo se tudi naša telesa. V vodi so vsi odgovori. Voda transformira in čisti. Informirajte si svojo vodo. Pijte dobre in podporne zapise. Imate to moč v sebi in ne verjemite tistim, ki govorijo, da vam lahko pomagajo. To je laž. Lahko vam stojijo ob strani, ne morejo pa delati vaših korakov in sprejemati vaših odločitev. Moč je v vas. Moč je v tebi.
Molite k sebi. Povrnite si dostojanstvo in dajte si ljubezen.
Sprejmite temo in prižigajte luči. Tema je samo odsotnost svetlobe, kot je strah odsotnost ljubezni. Odprite oči, mi smo blizu. Mi smo že z vami.«
Ne vem, kaj si naj mislim. Tole je čisto noro in po drugi strani povsem jasno. Že dolgo čutim, da nekaj visi nad nami, da se pripravljamo na nekaj velikega. Ob tem doživetju ali spoznanju lahko rečem samo to, da se nam zagotovo odpirajo še druge dimenzije, da bo vedno več ljudi imelo dostop do Vira, da bomo postajali fluidni, tekoči, transparentni. Laži, prevare, manipulacije in vse ostalo, kar je povezano s temo, se ne bo imelo več kam skriti, ker bitja svetlobe ne bodo vibrirala na teh nivojih. Ne bodo imela skritih mest v telesu in za to ne bo nobene potrebe. Nič več ne bo tako, kot je bilo.