Pred časom sem imela srečanje s tremi sorodnicami, ki so prišle na obred z željo, da se razreši prekletstvo nad žensko linijo, saj se po ženski strani niso več rojevali otroci. Razlogi za to so bili različni; ni bilo pravega partnerja, ni prišlo do spočetja, spontani splavi …
V tri-urnem obredu se je dogajalo in zgodilo precej neverjetnih stvari. Sveče in vžigalice so gorele, se priklanjale ena drugi, se med seboj povezovale in razpadale v tistih delih, za katere sem si po tiho želela, da bi. Zanimiva pa je bila ena scena. Na tri lističe sem napisala različne besede, listke zložila in jih ponudila ženskam. Vsaka je vzela enega in ga po mojih navodilih položila na oltar, kjer se je že kakšno uro odvijala ‘predstava’. Dve položita lističa ob kristale, ena izmed njih pa izrazi željo, da želi listič zažgati nad plamenom sveče.
»Prav,« rečem, »v tem primeru moramo pogledati, kaj na listu piše, da vemo, kaj boš skurila.« Poda mi listič, ga razvijem in na njem z velikimi tiskanimi črkami piše – SVOBODA. Pogledam žensko, se ji nasmehnem in vprašam: »Si sigurna?« Rahlo z zadržkom pokima in potrdi. »No, pa dajmo. Na listku piše ‘svoboda’.« rečem in ji vrnem listič. Videla sem, kako je obotavljaje približevala ‘svobodo’ plamenu in ko se je končno dotaknil ognja, je šele zadihala. »Ne vem, kaj mi je bilo, da sem se tako odločila. Skurila sem si svobodo. Kaj pa zdaj?« me je v zadregi vprašala.
»Bolje se ne bi mogla odločiti, kot si se. Živela si v navidezni svobodi in bil je skrajni čas, da zažgeš to iluzijo. S tem si si odprla novo poglavje v svojem življenju. Stare tebe ni več, iz pepela vstajaš nova ti. S tem, ko si skurila program, ki te je držal v iluzorni svobodi, si se dejansko osvobodila. Začutila boš nov val energije, ki ti bo preplavil telo. Od tu naprej boš lahko začela postavljati nove temelje in do leta 26 se ti bo vse zložilo na novo. Tudi otrok pride.«
Tu je le nekaj besed, ki so ponovno kar vrele iz mene in ko sem ponovno odprla oči, smo se vse štiri s hvaležnostjo pogledale skozi solze. Bilo je čarobno.