Kozmična operacija

Pred nekaj več kot tednom dni sem bila na terapiji pri Mileni in Jerneju. Podobno postavitvi družine, pa vendarle drugače, saj sta me peljala v stik z mojimi prednikih po obeh rodovnih linijah.

Koliko bolečine, smrti in travmatičnih izkušenj sem/smo si nabrali tekom življenj in nerazrešene travme predajali potomcem!

»Ne boj se svojih magičnih moči«, je skozi Mileno in Jerneja spregovoril moj prednik, tudi sam močan v magiji.

»Naredi poravnavo med svetovi, začni zdraviti tudi zemljo, ne samo ljudi«, sem slišala besede in še danes mi odzvanjajo v glavi.

Po skoraj štiriurni terapiji več ali manj težkih soočanj, sem bila raztrgana.

Sledili so dnevi strašanske utrujenosti, spala sem dopoldan, popoldan, zvečer. Čakal me je obred, ki sem ga dobila za ‘nalogo’ od mojih prednikov. »Ti boš to znala dobro narediti,« so bile besede Milene. Jaz pa sem kar odlašala, nisem imela moči.

V četrtek je prispela pošiljka, slika s kodnim zapisom, avtorice Susie Potočnik. Ko sem to sliko prvič videla na njeni spletni strani, sem vedela, da bo moja. Na njej sem takoj prepoznala kode, ki sem jih v stanju spremenjene zavesti prejemala. Tisti, ki ste brali moje knjige boste vedeli, o čem govorim.

Držala sem sliko s kodami v rokah in takrat sem vedela, zakaj sem morala počakati z obredom.

Zvečer pripravim vse potrebno. Dve črni sveči (za maga po obeh linijah), dve rdeči svečki v obliki srčka za nerojena otroka, barvne sveče za prednike in prednice, veliko belo svečo, ki je predstavljala mene. Poleg je bila tudi slika s kodami.

Na krožnik sem prilepila sveče, nanj posula sol, obredni oltarček vibracijsko oplemenitila s kameno strelo, selenitom, rdečimi in turkiznimi kristali, oniksi in cvetovi vrtnic.

Naredila sem krajšo molitev, globoko zajela sapo in začela prižigati sveče.

Črni sveči sta bili zelo nemirni, vse ostale so lepo mirno gorele.

V prvih desetih minutah se mi po telesu razlezejo nemir, tesnoba in občutek, da mi je telo premajhno. Sililo me je na bruhanje. Stiskanje v prsih in težko dihanje so kmalu pospremile solze, ki so v potoku tekle po mojem obrazu. Oči sem imela zaprte in videla sem, kako mi skozi telo tečejo kode, nekatere se sidrajo vanj, nekatere tečejo naprej skozi mene. Ta kozmična operacija je trajala kakšnih pet minut.

Čez nekaj trenutkov po tem nastopi stanje pomiritve in blaženosti.

»Vse je v redu«, slišim glasove. »Ti samo nadaljuj s svojim delom.«

Črna sveča, ki je predstavljala maga po moški liniji, se je po kakšnih dveh urah začela upogibati proti meni. Ta prizor me je čisto presenetil. V mislih sem z zaprtimi očmi vprašala, kaj to pomeni. Odgovor, ki sem ga prejela se je glasil: »Dajem ti svojo moč, imaš mojo podporo in imaš moj poklon. Popravi tisto, kar sem storil narobe.«

Globoko sem zajela sapo in v mislih odgovorila: «Hvala ti, čutim te, blagoslavljam te in pojdi v miru v svetlobo.«

V tistem trenutku so začele nemirne sile svoj ples na obrednem krožniku. Okoli črne sveče je nekajkrat eksplodirala sol in prav vrglo jo je v zrak in se je razletela po prostoru. Takrat sem čutila z vsem telesom, kako se je energija maga osvobodila in odšla v svetlobo. Tudi sveča se je začela postavljati v svoj prostor in se ravnati, kar mi je bilo spet povsem fascinantno.

Ura je bila nekaj čez polnoč, ko sem se odpravila spat. Obred se je po svoje odvijal dalje, sveč nisem upihnila. Nekaj čez četrto uro zjutraj se prebudim popolnoma premočena, tudi posteljnina je bila čisto mokra. Ja, vedela sem, da sem v teh nekaj urah šla skozi zelo močne procese. Kakšne, ne vem. To bo pokazal čas. Seveda sem najprej pogledala na obredni oltar, kaj se tam dogaja. Gorele so še samo tri sveče, jaz in maga. Vendar je bila slika povsem drugačna. Moški mag je gorel v svojem stebru, na mestu, kjer je bil prvotno tudi postavljen. Na ženski strani pa je bilo, kot bi nekdo tisto črno svečo prestavil bližje k meni, saj je bila skorajda prilepljena name. Me je pa presenetil črn rožiček, ki je bil pripet name (glej sliko). Kaj naj zdaj to pomeni? Ponovno zaprem oči in vprašam.

Odgovor, ki sem ga dobila, se je glasil: »Predali smo ti dobro in slabo. Temne sile so ti poznane, drugače se ne bi ukvarjala s tem. Ti veš in znaš ravnati z njimi. Veš, kako jih pregnati. Temačni del skozi katerega si šla tudi sama, je za tvojo prepoznavo. Da boš znala ločiti dobro od zla. Razvijaj svojo zavest.«

Priznam, da me je odgovor presenetil. Najprej sem v glavi zanikala svoj temen del, češ, ‘jaz pa že ne’, potem pa sem se z njim sprijaznila. Seveda mi je jasno, da nisem samo svetloba, jasno je, da sem tudi tema. Vendar tokrat ne tema v minus, ampak v plus. Na način, da temo razsvetlim z lučjo. Ker jo vidim, prepoznam in čutim.

Ko sem ponovno legla v posteljo, sem nemudoma zaspala in spala do dopoldneva, skorajda do desetih.

Tretji dan bela sveča še gori, vse ostale so lepo dogorele in črne za seboj pustile zanimive sledi. Dan po obredu sem bila utrujena, čutila sem spremembo v energiji, vem, da se mi je nekaj novega odprlo, odstrlo, da je prišlo do zamenjave programov, da so odšli zapisi z določenim rokom trajanja in zavedam se tudi tega, da je pred mano še zelo zanimivo obdobje.

Hvala vsem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja