Patologija nekega odnosa, 2. del

Včasih se vprašam, kaj vse nam mora življenje ponuditi, da se streznimo, in da začutimo, kako zelo živimo s nasprotju s svojimi načeli in hotenji. Ema je živ primer tega, zato sem se tudi odločila, da predstavim njen primer.

Tokrat bom opisala nadaljevanje, predvsem tisti del, v katerem je Emin mož postal vzkipljiv in nesramen.

Ema pripoveduje:

»Moževa služba je zahtevala vedno več terena, poslovnih sestankov in tujine. Tudi po več dni ga ni bilo in običajno se je vračal domov pozno zvečer ali proti jutru. Od takrat, ko se je začela tujina in njegovo pozno vračanje domov, me je imel navado poklicati po telefonu iz kakšnega postajališča ali bencinske, in mi povedati, da bo kmalu doma. (!) Normalno, da me je zbudil, saj sem imela telefon na načni omarici zaradi bujenja v službo. Včasih je bilo to ob enih zjutraj, včasih ob treh. Lahko me je klical tudi večkrat na noč. Seveda sem težko zaspala nazaj, po navadi sploh nisem več. Od začetka sem bila prepričana, da to počne iz ljubezni do mene, da ga skrbi, če je z menoj vse v redu (!)….zdaj nisem več takega mnenja, sploh, ko se je zgodilo sledeče.

Spet je bil v tujini in jaz se odločim, da pustim telefon v kuhinji, za bujenje sem si nastavila uro. Bilo je dve zjutraj, ko sem zaslišala glasno rožljanje ključev pri vratih in sunkovit vstop v spalnico, bil je oblečen in obut in povsem znerviran.

»Si ti normalna! A ti pa spiš!!! Kje imaš telefon??? Se ti zavedaš, da če se meni kaj naredi na cesti, ti pa nedosegljiva…. Lahko bi umrl, a ti pa takole…..« več se niti ne spomnim, kaj vse mi je še povedal, in meni je bilo strašno, strašno žal, da sem to naredila. Da nisem imela telefona pri sebi. Kasneje, ko sem pogledala na telefon, sem imela sedemnajst (17!) neodgovorjenih klicev v eni uri.«

Ali tale zgodba.

»Za kosilo sem naredila bučkino juho, tisto oranžno. Zmiksala sem jo s paličnim mešalnikom in nekaj koščkov bučke je še vedno plavalo v juhi. Tako, kot marsikdaj. Napolnila sem nama krožnike. Ko je jedel juho, in ko je zajel košček bučke, me je pogledal in vprašal, kaj je to. »Tega jaz ne jem. Naslednjič pripravi juho tako, kot je treba.« In čez čas je nadaljeval v mirnejšem tonu: “Pa tudi zate me skrbi, ker bi se lahko zadušila na takšnem koščku.”

Bila sem zmrznjena. Glavo mi je zajel cunami in povsem razmetal možgane. Sploh mi ni bilo nič jasno. Ker takrat, ko je on skuhal enako juho, je lahko v njej plavalo še več nepasiranih koščkov in takrat mi je povedal, kako obožuje občutek, ko lahko stisne z jezikom ob nebo košček bučke, ki še samo oplemeniti okus juhe.«

Takšni odnosi se običajno začnejo v velikem slogu. Vse je preveč lepo, da bi lahko bilo res. To je že prvi alarm. Ema je počasi začela razumevati in dojemati svojo vlogo v njunem partnerstvu. Vsakič znova je bila bolj šokirana in prizadeta, ko je se SLIŠALA in dostikrat tudi PONOVILA za mano iste besede, ki jih je ona pred tem izrekla. Res tragično in žalostno. Iz takšnega primeža se posameznik težko izvije, ker je sam preveč poškodovan in opran. Če ste v takšni situaciji, ko čutite, da nekaj ni v redu, poiščite si pomoč in poiščite nekoga, ki mu zaupate. Verjemite, lažje bo.

V nadaljevanju pa vam bom predstavila, kako sva začeli ozaveščati njeno situacijo, korak za korakom. Zelo konkretno in nazorno, da bo lahko tudi vam v pomoč, če jo boste potrebovali.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja