Month: avgust 2021

Sedela je naproti mene, delovala umirjeno, zelo zrelo in z zavedanjem, da ve, kaj si želi. Veliko je že naredila na sebi, vendar ji je še vedno manjkal košček slike, ki bi jo povezal in ji dal celotno sliko. Slab odnos z mamo se ji vleče odkar pomni. Precej je tudi jeze na moške. Prav tako čuti, da ne opravlja svojega poslanstva.

Njeno vitko telo je ležalo pred menoj in položim dlani na srčno in spolno čakro. V hipu se med mojimi dlanmi nariše rdeča črta, dolga kakšnih pet centimetrov, zato jo vprašam, če se je mogoče popraskala preden se je ulegla na masažno mizo. Pove, da se ni. Naredim fotografijo.

»Prav, torej sva dobili prvo sporočilo,« rečem in prestavim dlan iz križnega predela na črto ter zaprem oči. Brazgotina, rez z nožem, bolečina, smrt in tema, so bile besede, ki sem jih nizala. »Obtožba, izdaja, žalost, čarovništvo, sram in poguba,« so bile naslednje, ki so prihajale iz mojih ust.

»Ves čas je v meni prisoten občutek, da sem čarovnica,« je dejala Lena skozi solze. »

»Žalost in jeza. Veliko žalosti je prisotne,« sem nadaljevala. »Kje se vidiš in kaj se s teboj dogaja?«

»Privezana sem na križ. Kot Kristus. S sklonjeno glavo. Obtožena sem čarovništva,« je nadaljevala.

»Koga vidiš okoli sebe?«

»Ne vidim jih, samo čutim. Zdi se mi, da je oče za mojim hrbtom.«

Potegnilo me je v sam dogodek in čutila sem moško energijo, ki je z veliko težavo zarila nož v njen hrbet. To ji tudi povem.

»Oče?« me je vprašala zgroženo in solze so pritekle še močneje.

»Ni imel druge izbire. Pod prisilo je moral končati tvoje življenje. Bila si mlada, lepa, z znanji, ki ti jih je predala mama. Stara znanja, ki so se predajala iz roda v rod. Ta moška energija je to naredila zate iz velike ljubezni, da boš čim manj trpela, da bo čim manj bolelo in da bo čim hitreje nastopila smrt.« Malo sem pomolčala in potem dodala. »Tvoja sodba je bila, da če ti izrežejo srce, ki bo še utripalo, boš oproščena čarovništva. V bistvu so zahtevali tvojo smrt,« ob teh besedah se mi je naježilo celo telo in oblil me je val divje energije. V tistem trenutku sem vedela, da sva našli bolečinsko jedro. Z vso to bolečino je Lena prišla na ta svet. Z veliko jeze in žalosti, predvsem do moških in svoje mame.

»Poglejva še odnos s tvojo mamo,« rečem in dvignem nivo energije. »Jo lahko vidiš, čutiš…?« sprašujem naprej.

“Čutim, da mi je zarila nož skozi vrat.” Ob teh besedah je zmrazilo tudi mene. V tistem momentu sem ji nudila podporo grlene čakre, torej sem držala dlan na tilniku. Postalo mi je jasno, da je mama to storila zaradi tega, da je naredila prekinitev kanala za videnje, vedenje in intuicijo.

Po tej razbremenitvi sem Leno povprašala, kaj se dogaja…

»Vidim mamo v hrbet, kako odhaja in da nosi lasuljo. V resnici je izgubila lase.«

»Tvoja mama je izgubila žensko moč, žensko energijo. Vsa znanja, ki ti jih je v preteklosti dala, je grobo prekinila na način, da ti je onesposobila tretje oko in možnost videnja. Ni želela, da bi ponovno umrla, da bi videla in vedela preveč. Čutim zanikanje ženske moči.«

Dlan položim na grleno in srčno čakro. Raztapljam blokade in vezi. Energija prihaja v sunkih in celi. Solze še vedno tečejo. »Mama se je obrnila in te čaka. Objemi jo,« ji rečem. »Zdaj je pravi čas, da začneš spuščati. Objemi jo in spusti. Ne potrebuješ več te močne energijske povezave v kateri je nakopičena jeza. Prihajali bodo še drugi, ki jim moraš odpustiti in spustiti.«

»Vidim brata,« zašepeče Lena, »in partnerja. Prijateljica je prišla (pred tem mi je povedala, da sta se že pred časom razšli, ker jo je izdala in prizadela).«

V tistem trenutku so se delale poravnave.

V sebi sem čutila veselje, tudi olajšanje, in sem se tudi od srca nasmejala.

»Zdaj si se pa tako nasmejala, kot moja prijateljica. Popolnoma enako,« mi skozi smeh reče tudi Lena. »No si videla, potrditev o odpuščanju je tu.«

»Tvoje poslanstvo ni v sistemu (zaposlena je v javni ustanovi), ko boš v celoti poceljena, te bodo ljudje iskali. Ti si učiteljica življenja in modrosti, ki jih že od nekdaj nosiš v sebi. Aktivirali sva tretje oko, postopoma boš navezovala stik s svojim izvorom. Dvomi bodo še prihajali, vendar se bodo počasi razblinjali.«

Močna terapija je bila to. Naslednji dan me je Lena poklicala in povedala, da je imela zelo slabo noč in da se je zjutraj zbudila z menstruacijo, ki je prišla prekmalu. Govorili sva tudi danes, in večino dni po terapiji je počivala, veliko spala, poležavala. Govorila je z bratom, mamo in partnerjem. Partnerja je zgodba zelo ganila in se dotaknila njegovega srca.

»Imam občutek, da še nekaj leži ‘spodaj, ampak to bo očitno moralo počakati do naslednjič,« je dejala. Seveda, vsega se naenkrat ne da, čeprav sva veliko naredili. Stare boleče rane se morajo najprej zaceliti in ko bosta duša in telo pripravljena na novo razkritje, sem prepričana, da se bodo najine poti ponovno srečale.

Vse dobro, draga Lena.

Lepotica iz povsem drugega konca Slovenije je stopila skozi vrata salona – prišla je na healing masažo. Zanimala jo je njena zgodba, gnala jo je radovednost, kako to sploh izgleda (takšne stranke so mi še posebej izziv, kot tudi tiste, ki mi povedo, da so že vse predelale ali pa, da se pri njih ničesar ne more zgoditi).

V bistvu je Jasna imela željo, da razišče, kaj je tisto ‘njeno’ zaradi česar je prišla na ta planet. Kje se iskati in kje nadaljevati. »Pa če bi lahko pogledala, zakaj imam tole vdrtino na stegnu. Že celo življenje me spremlja«.

Healing masaža začne lepo teči, energije so bile podporne, ljubeče, položim dlani na srčno čakro in kaj kmalu iz nje butne žalost. Tako močan občutek žalosti, da sem po celem telesu dobila kurjo kožo.

»Jasna, jaz vidim in čutim eno samo žalost,« ji rečem. »Žalost, ena velika žalost…« sem govorila in to tudi večkrat ponovila. Poprosila sem Jasno, če lahko gre v to žalost in naj mi pove, kaj tam vidi.

»Sama tema in velika teža. Imam občutek, da me pritiska k tlom«.

Držala sem ji prostor, da je lahko varno občutila to žalost in potem sem ji rekla: » Verjamem, da boš ti to zmogla. Zdaj si v žalosti, čutiš jo, je del tebe. Vprašaj žalost, zakaj jo potrebuješ, zakaj jo neguješ. Povej mi prvo besedo, ki ti pade na misel.«

»Za hrano,« je bil kratek odgovor. V tistem trenutku mi neka nevidna sila premakne dlani na križni predel, na drugo čakro. Bilo je, kot da bi me posrkalo v maternico. »Maternica joče…v njej je ogromno žalosti,« sem začela razlagati svoje občutke. »Zdaj si predstavljaj, da si v svoji maternici, ki je maternica vseh maternic, vseh žensk in tega in preteklih življenj«.

Jasno so oblile solze in začele so ji mrtveti roke in noge. To je bil znak, da so se prebujale speče energije in rahljale blokade programov in prepričanj, ki jih je nosilo njeno telo. Eden za drugim so prihajal na površje in ko sem jih naštevala, sem rekla Jasni, naj jih ponavlja za menoj; nihče me nima rad, vsem sem odveč, bolje bi bilo, če me ne bi bilo, nesposobna sem, kriva sem, nihče me ne spoštuje, dobra sem samo za uporabo, … Prepričanja, ki so prihajala so bolela in Jasna se je čistila s solzami, ki so neprestano tekle. »Vse to, kar sva zdajle naštevali, v večini sploh ni tvoje. To so bila sporočila tvojih prednic. Še eno zanimivo informacijo sem prejela v vezi s tvojim rojstvom,« rečem in povem, da je kot duša precej časa oklevala, ali se sploh naj utelesi v to telo. »Enostavno se nisi hotela roditi,« ji rečem in Jasna je samo nemo prikimala. Kasneje mi je povedala, da je kot deklica se poigravala z mislijo, da bi kar odšla, da je odveč, saj je nihče ne vidi, niti ne sliši.

»Vendar je tvoja naloga preveč pomembna in ob podpori svoje dušne skupine si prišla v to telo, da jo zaključiš,« ji povem. »To je bil klic tvojih prednic, ki te podpirajo pri razreševanju tragičnih zgodb, ki se prenašajo po rodovni liniji.«

V njeni družini so samomori način izstopa iz tega življenja. Zanimivo je še to, da se suicidalna nagnjenja ne prenašajo zgolj kot program po dnk, ampak da gre za zelo zakoreninjen program, ki je bil sprejet na dušnem nivoju, saj so v njeno razširjeno družino prihajali ljudje, ki so kasneje prav tako končali življenje s samomorom. Pri takšnih zadevah je zelo jasno, da ne gre za naključje, pač pa za program, ki je na avtopilotu in se avtomatsko izvaja.

»Ena ženska prednica bi ti rada predala sporočilo,« ji povem, ko sem prejela informacijo. »Mi lahko poveš, koga vidiš,« ji rečem in Jasna mi odgovori, da čuti energijo svoje babice. To je bila ljubeča energija, energija njene druge mame. Predala ji je sporočilo ‘jaz sem’. Bila sem zadovoljna in vesela, da je Jasna dobila tako močno sporočilo svojih ali svoje prednice. Jaz sem! Seveda; jaz sem moč, jaz sem pogum, jaz sem spoštovanje, jaz sem ljubezen, jaz sem, kar sem, jaz sem mir ….in tako dalje sva nalagali prepričanja v njeno energijo.

Healing masažo sva zaključili z odpuščanjem po ženski in moški strani, naložili še nekaj njenih osebnih programov in čisto na koncu se je še razkrila zgodba njene vdrtine na stegnu, ki pa tokrat ni prišla v ospredje…poškodba iz preteklega življenja s steni njenega partnerja. To pa bova morda raziskovali prihodnjič.

Za zaključek te zgodbe bi lahko rekla še to, da kadar se soočimo s starimi zgodbami, ki lahko segajo tudi v pretekla življenja in ko se odločimo, da bomo spremenili programe, tega ne naredimo samo zase. Veliko in dobro delo v tem primeru naredimo tudi za svoje otroke.

Telesna reakcija med healing masažo je zelo pogost pojav, vedno pogosteje pa se dogaja, da so te tako zelo očitne, vidne na zunaj in da odidejo tako, kot so prišle.

Lela se je oglasila pri meni ker je želela ublažiti občutek krivde po splavu in ker išče tisti košček svojega življenja, ki bi jo znal postaviti na pravo mesto. Po uvodnem pogovoru, kjer sta izstopala samostojnost, suverenost in razum, ter hkrati velika želja ali potreba po varnosti, sprejetosti in ljubljenosti, sva začeli z masažo.

Vedela sem, da morava poiskati pot do srca, ki se je zaprlo že v otroštvu in ki se je kasneje obdalo še z nekaj plastmi zaščite zgolj iz potrebe, da ne bi bolelo, bilo ponovno ranjeno in prizadeto.

Držala sem dlani na njenem hrbtu  in jo prosila, če se lahko spusti po zlati nitki iz glave v srce. To ji je uspelo. Na vprašanje, kaj tam vidi, je dejala, da nič. Tema. »Povsod okoli mene je tema.«

»Prav. Bova naredili še en krog odpiranja,« rečem in začnem z risanjem spirale med lopaticama. V tistem trenutku so se mi začele pojavljati slike majhne deklice, ki je bila popolnoma sama, tam nekje, pozabljena od vseh, razcapana in nemočna. Sirota. Sirota iz preteklega življenja. Leli sem vse to pripovedovala med terapijo in v njenem telesu so se začeli energijski premiki. Solze, zapiranje grlene čakre, napetost v mišicah. »Raje umrem, kot da prosim,« sem ponovila besede, ki so mi odzvanjale v ušesih ali pa sem jih ujela iz etra.

»Še nikoli v življenju nisem nikogar prosila za pomoč,« je dejala skozi solze. »Vedno vse naredim sama, pa naj mi je še tako hudo.«

»Vse zmorem sama. Ni varno prositi. Če bom prosila bodo mislili, da sem nesposobna. Zasmehovali me bodo. Zavrgli me bodo. Norčevali se bodo iz mene. Raje umrem, kot da prosim,« sem nizala stavek za stavkom, ki so prihajali iz obdobja življenja sirote. Ponovno sem povabila energije, da so celile ranjeno srce in obenem povabila Lelo na srečanje s siroto v njenem srcu. Tokrat jo je začutila.

»Povabi jo v svojo bližino. Povej ji, da je varna, da je ljubljena,  … ».

»Čutim jo, da je tukaj. Ampak se mi izmika…« je dejala Lela.

»Nič zato, daj ji dovolj časa, nikamor se me mudi,« rečem in ji hkrati povem, da bom začela z energijsko obravnavo druge, spolne čakre, kjer so bile ujete energije nerojenih otrok in da bo med tem kljub temu še vedno tekel proces celjenja srca. Po nekaj sekundah, ko sem odmaknila dlani s sredine hrbta in jih položila na predel ledvic, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Od vratu in do sredine hrbta so se začeli pojavljati rdeči fleki, kot bi jo napadla koprivnica. Gledam rdečino na njenem telesu, jo povprašam, če čuti kakšno spremembo in ji seveda povem, kaj se dogaja. »Samo toploto in mravljinčenje,« mi odvrne. Povem, da bom fotografirala njen hrbet, ker ji bilo to tudi zame nekaj novega. Fotografiram. To je bil še en dokaz več, da so energije delale svoje in reakcija se je pokazala na fizičnem nivoju. Nora izkušnja. Položila sem dlani nazaj na njeno telo in čez kakšno minuto ali dve je ‘koprivnica’ povsem izginila, kot da je nikoli ni bilo. Fantastično. Delo je bilo opravljeno.

Sledilo je celjenje maternice, ki se mi je razkrila kot žalujoča in ranjena. Kmalu so se oglasile nerojene dušice. Prva in tretja sta bili isti, z zgodbo, da se nista želeli utelesiti, ker bi se rodili v telo s telesno hibo in umsko motnjo. Šlo je za dušni dogovor med njeno (Lelino) dušo in dušami nerojenih otrok, saj bi skozi njihovo prizadetost zdravila svoje tragično življenje sirote. Ponovila bi se zgodba nesprejetosti, zasmehovanja, čudnih pogledov, … Zanjo bi to bilo preveč, zato so duše sklenile kompromis, da bo kljub temu imela izkušnjo z drugačnostjo in to se je izrazilo tako, da se je Lela rodila v družino, kjer je kot deklica bila priča dedkovi invalidnosti za katerega je občasno tudi skrbela, in da je sedaj v vezi s partnerjem, ki ima iz prejšnjega zakona avtističnega otroka.

Drugi nerojeni otrok se je ‘odločil’ neutelešenja iz ljubezni in zaradi nje (ljubezni) . Skozi bolečino, ki jo je Lela sprejela na zavestni ravni in je bila posledica splava, se je učila sprejemanja sebe točno takšno kot je. Učiti se skozi preizkušnje in ob tem zrasti, je največje darilo življenja. Vendar dokler ni prišlo do ozaveščanja, je s seboj nosila žalost in krivdo.

Velikokrat se zgodi, da dokler ne dojamemo, da se zgodbe odvijejo po točno začrtanem programu, se velikokrat počutimo krive. Ali pa je nas sram in smo v vlogi žrtve. Vendar je tudi vse to še kako potrebno, dokler ne spoznamo, da lahko odigramo drugačne vloge in izstopimo iz začaranega kroga.

Nazadnje sva še naložili njej podporne programe, neuporabne in odslužene pa poslali v transformacijo.

Vesela novica je bila tudi to, da sta se med terapijo oglasili dve dušici, ki čakata, da bo Lela pripravljena postati njuna mama. Vse dobro, draga…