Zgodba treh …

healing masažaTokratni zapis bo nekoliko drugačen. Opisala bom nekaj krajših odlomkov iz posameznih healing masaž, predvsem nenavadnih in takšnih ob katerih nam zastane dih.

AURORA. Glede na to, da je že veliko naredila na sebi, si je zaželela healing masažo, drugo, kajti pri meni je bila kakšno leto nazaj in takrat se ji je odkrila zelo žalostna zgodba iz preteklosti. Tudi mene je zanimalo, kaj se zna zgoditi in pokazati tokrat.

Ko sem položila dlani na njeno telo, so se nama v trenutku pridružili ‘pomočniki in svetovalci’, ki so se udobno namestili na kavč. Jaz jih doživljam kot energijske entitete, včasih se mi pokažejo tudi v različnih oblikah in formah, ki so izven naših okvirov. Začel se mi je odvijati film za naprej, v prihodnost, kar se mi precej redko zgodi. Prihajal je val bleščeče svetlobe kot plašč v katerega se bo Aurora oblekla, ko bo spustila in slekla staro obleko (energijsko telo), ki je že odslužilo. V tistem trenutku sta ji začeli mravljinčiti roki, postajali sta vedno težji in eden od ‘pomočnikov’ se mi pokaže z angelskimi krili v naročju in mi pove, da jih je prinesel zanjo in da naj jih tekom seanse nadenem. Tudi to je bilo zame nekaj novega. Naredila sem, kot so mi zapovedali. Neverjetna izkušnja, res. Isti dan je Aurora dobila obisk belega metulja, ki je zakrožil nad jo in odletel, in isti dan je čutila v predelu lopatic bolečino. Povsem normalna telesna reakcija, kot tudi potrditev metulja, da je vse v redu in da je čas, da poleti tudi ona.

DALIJA je prišla z zgodbo, da se ne najde, da ji je ta svet precej tuj, težko navezuje stike z ljudmi,  je neslišana, nevidena,…

Med polaganjem dlani po njenem telesu se je v nekem trenutku ustvaril zelo močan snop biserne svetlobe, ki je prihajal iz stropa in se je spuščal točno na mesto med lopaticama. Dalija je upočasnila dihanje in vprašala sem jo, če mi lahko pove ali kaj čuti in kaj se z njo dogaja. Nekaj trenutkov ni bilo nobenega odgovora, zato sem počakala. Biserna svetloba je začela bledeti, in ko je povsem izginila, je spregovorila Dalija. »Bila sem doma«, je začela pripovedovati, »srečala sem se s svojima duhovnima staršema. Preden sem se preselila sem, se nisem poslovila od njiju. Takrat se mi je mudilo, ker v nasprotnem primeru bi se rodilo telo brez duše, mrtvo telo. Odločila sem se, da pohitim na pomoč in se naselim v prezgodaj rojenega dojenčka. Ja, rodila sem se prehitro, dva meseca prej. Sedaj sta mi duhovna starša dala blagoslov, ki mi ga takrat nista mogla.«

Šokantno doživetje tudi zame. Ker je od tega že nekaj časa, sem dobila tudi informacijo, da je Dalija povsem druga ženska, povsem druga osebnost.

MARIJINA zgodba je bila precej tragična. Že celo življenje se je borila, iskala sebe, okušala nemoč in tegobe vsakodnevnega življenja, smisel le tega je našla tudi v premagovanju kilometrov Camina. Nekega leta sta na Camino odšla oba, vendar se je v domovino vrnila samo ona, kajti mož je med potjo zapustil ta svet.

Med samo healing masažo se je zgodilo naslednje; nekje na polovici tretmaja sem dobila vprašanje od njenega pokojnega moža, na vprašam Marijo, kaj je naredila z njegovim nahrbtnikom. Vprašanje s strani pokojnega moža je zvenelo rahlo ironično, kot da jo preizkuša. Ob tem vprašanju je Marija solze zamenjala za smeh in mi skozenj povedala, da je bil nahrbtnik edina njegova stvar, s katerim se je vrnila v Slovenijo, in da ga je čez kakšno leto prodala nekemu moškemu, ki je odhajal na Camino in je potreboval točno takšen nahrbtnik, vključno s podaljškom, kamor bi lahko spravil profesionalni fotoaparat; tako, kot njen mož. »Verjetno mi ga je on poslal (tega moškega),« je dejala in potem ga je (pokojnega moža) začela spraševati različne stvari. Njun pogovor je bil predvsem simpatičen in poln ljubezni. To sem čutila z vsem srcem.