Srečanje duš iz preteklosti

Skupinski obred z ognjem in svečo. Bil je zadnji pred poletjem in dopusti in zanj bi lahko rekla, da ga ne bom pozabila nikoli. Tako izjemen, močen, pretresljiv in globok je bil, da se mi še sedaj ježi koža, ko pišem te vrstice. Štiri prijavljene na obred, zadnji dan dve odpovesta, prišli sta dve; Milina in Vilina. Milino sem poznala že od prej, vendar se nisva srečali sigurno več kot deset let, morda dvajset. V letih, ko sem jo poznala, ji je bilo ime Greta; da, pred petimi leti se je preimenovala. Z Vilino sva se spoznali preko mojih delavnic in sva ostali v kontaktu. Je pa tako, da kaj se bo odvilo na obredu nikoli ne vem, ne glede na to, koliko ozadja udeleženk poznam. Vsaka je zgodba zase. Po končanem obredu smo vedele, zakaj sta ostali dve odpovedali (čeprav iz povsem razumljivih razlogov, ki so nepredvidljivi), saj nikakor ne bi ‘pasali’ v krog, v zavest, ki smo jo tvorile me tri. Kajti, Milina in Vilina sta imeli skupno zgodbo iz preteklih življenj in prišli sta, da se spoznata.

Torej, kaj vse se je dogajalo? Na začetku samega obreda sta si obe izbrali škatlici namenjeni za kadiljenje, se povezali z njima in jih zavili v rdeč papir. Obred sem začela tako, da je vsaka izmenjaje potegnila sporočilo, in o tem povedala zgodbo ali prvo misel, ki jo je na to napeljala ta beseda. Pripravljenih zapisanih besed imam 150.

Noč, sramota, knjiga, solze, ječa, oprostitev in praprot, so bile besede Miline. Njena zgodba, ki jo je pripovedovala na osnovi teh besed, je  bila pretresljiva. Tako zelo na kratko jo bom obnovila. Njeno otroštvo je bilo ovito v temo in žalost (družinske zdrahe), občutila je veliko sramu (o tej družini se ni lepo govorilo), posledično veliko odrekanja, pomanjkanja in trpljenja v duši te male deklice. Zanimivo mi je bilo, ko sem jo vprašala, če je rojena v sade sati, mi je to potrdila (bilo je zelo očitno, glede na način doživljanja otroštva). Hitro je odrasla in začela iskati poti iz pekla. Preko knjig in dela na sebi je spoznala, da je lahko življenje drugačno. Greta se je začela osvobajati ječe v kateri se je znašla. Z osvobajanjem se je rodila Milina, ki je bila toliko močna, da je lahko šla skozi procese oprostitve vsem, ki so jo kadarkoli prizadeli in ranili. Praprot je bila zadnja beseda in ta beseda je Milini naslikala nasmeh na obraz rekoč: »To je moja najljubša divja rastlina in prepričana sem, da ima magično moč.« Po njeni zgodbi sem ji dejala, da lahko eno besedo zamenja za drugo, novo, če seveda želi. Ni ji bila všeč beseda JEČA in je potegnila na slepo drugo sporočilo, ki pa je bilo TRUPLO. Priznam, da človeka kar strese ob takšni izbiri, vendar je vse imelo svoj smisel. Seveda, Greta je s tem, ko se je reševala ujetništva morala umreti in rodila se je Milina. Tole truplo je bilo več kot dobrodošlo. Potrditev, da ji je uspelo. Ko nekaj umre, se drugo rodi. Vendar, glede na to, kako se je peljala zgodba istočasno pri Vilini, je imela ta postavitev še globlji pomen.

Besede, ki jih je izvlekla Vilina so bile;  sence, molitev, darilo, duhovnik, pogača, rezilo, obleka in jesen. To je bila zgodba njenega preteklega življenja, ki jo je kruto zaznamovalo. Vilina je prišla na ta svet z odprtim kanalom in spomini na življenje (že kot dojenčica je razmišljala kot odrasla oseba), kar so v postavitvi predstavljale sence, ki so jo spremljale skozi celo življenje. V preteklem življenju rojena v pobožno družino (danes jo oblije pot že samo ob pogledu na cerkev), kjer se je vse potrpelo in kamor je prihajal duhovnik po svoje darilo (njo), k domači mizi, domačnost in varnost, kar je predstavljala pogača. Rezilo je bilo tisto, ki je prekinilo tok zlorabljanja. Obleka? Kaj se skriva pod obleko? Obleka naredi človeka ali pač ne? Jesen je obilje, ki ga bereš, ko stvari dozorijo. Tudi Vilini sem rekla, da lahko zamenja besedo, ki ji ni všeč. Besedo OBLEKA je zamenjana z naključno izbrano besedo, SKELET. Kako je to mogoče!? »Ja, zdaj mi je pa takoj jasno,« je rekla Vilina. »To, kar je pod obleko sem jaz. Jaz sem čista resnica. Pod obleko je skelet. Tisto, kar je pristno. Moje bistvo.«

Zakaj sta se morali Milina in Vilina srečati na tem obredu?

Težko je to pojasniti (lahko bi napisala celo knjigo 😊), kajti sam splet okoliščin, ki se je soustvarjal je nam nizal sporočilo za sporočilom. V zraku se je čutila povezanost in vezanost na preteklost in bolj kot smo odstirale tančice, jasnejša je bila slika. Iz besed, ki sta jih imeli položeni predse, smo sestavile novo zgodbo, ki je bila pretresljiva. V preteklem življenju sta bili Milina in Vilina sorodnici (verjetno sestri). Milina se je žrtvovala za Vilino, kajti ona je prekinila zlorabe, ki so se dogajale v domači hiši. Naj spomnim na besede sramota, duhovnik, pogača, rezilo, truplo, ječa,… Milina je na tem svetu naredila veliko poravnavo za nazaj. Veliko težkega in groznega je preživela tukaj, sedaj v tem življenju. To so njeni odpustki. Zmogla je. Zato se je rodila v družino, kjer so bile preizkušnje še posebej močne, zato se je rodila kot bojevnica z imenom Greta, zato je danes takšna čudovita ženska kot je…

Včasih se zgodi, da strankam ponudim še dodatne vpoglede (čisto intuitivno), kar pomeni, da razberemo še simbole, ki so narisani na kamnih. Pomen tega je, da vidimo, kaj je tisto, kar nas še ovira pri napredku in vzroke zanj. Pri tem jih opozorim, da se lahko pokaže tudi kaj, kar bodo težko sprejele. Tokrat sta se obe odločili, da povlečeta simbole. Vilina je potegnila Angel Svetlobe. Pomen: eno zadnjih utelešenj na tem planetu, čistost, mir, spokoj, svetloba in pomoč angelov. Milina je potegnila Padlega Angela. Pomen: prišla si kot padli angel, naredila transformacijo, preobrazbo tako psihično, fizično in duhovno (Milini so tudi izginile grobe poteze z obraza in bojevniška energija izpred dvajsetih let, preimenovala se je in s tem spremenila osebnost), pot k svetlobi in naredila je nekaj, kaj marsikomu ne uspe v nekaj življenjih. Bilo je neverjetno!

Odlitki sveče so pa tudi zgodba zase. Vilina je izbrala obesek v obliki diamanta, seveda naključno. Ko sem ga potopila v vosek, se ta ni sprijel z njim. To se mi je zgodilo prvič. Seveda, ni zgodbe, vse je jasno, čistost, mir, spokoj. Bodi samo to, kar si. Kar si pod obleko. Na jesen (svojega življenja) obiraš sadove. Si modrost in ljubezen.

Milinin izbor je bila kletka z ujetim srcem (ječa?). Njen odlitek je bil prepoznan v zgodbi, ki jo je spremljala skozi celo življenje. Pot k razrešitvi, svobodi, sreči, samouresničitvi.

Zanimiv je bil še pogled na škatlice s kadili, katere sta si izbrali na začetku. Milinina se je že tekom obreda napolnila z meglico, medtem ko je Vilinina ostala nespremenjena. Čarovnija.

To je bil obred, ki pusti sledi. Na naših licih so se lesketale solze ganjenosti, povezanosti, odrešenja in pomiritve. Držale smo se za roke v tišini in poslušale bitje naših src, ki so se s hvaležnostjo priklanjala Življenju.