Življenja se med seboj prepletajo. Srečujemo ljudi, ki imajo za nas pomembno informacijo, kot tudi mi za njih. Srečujemo ljudi, s katerimi odnosi slej ko prej privedejo do zrelostne preizkušnje in mnogokrat se takrat zaustavimo, se izgubimo, obupamo ali predamo. Nekateri tudi gredo naprej v zavedanju preraščanja vzorcev.
Ena zadnjih healing masaž je bila zopet posebna, tudi iz razloga, ker me je vrnila in prebudila v nek drug čas, v preteklo življenje, katerega sem živela na črnem kontinentu – vendar bom to svojo osebno izkušnjo opisala v drugi zgodbi – tokrat tole posvečam Rebeki.
Rebeka je ženska srednjih let, ločena, otroka živita pri očetu, zaposlena je v bolnišnici, natančneje, na psihiatriji. Njeno delo je psihično in čustveno zahtevno. Povedala mi je, da je bila v otroštvu zlorabljena s strani očima, in da ji to ni pustilo nekih hudih posledic. (!) Težave pa ima z moškimi, saj si ne more dobiti primernega partnerja, oziroma ji vsi pobegnejo. Nikoli nima samo enega partnerja, pač pa jih ima običajno več. Pravi, da za vsak slučaj, saj jo je najbolj strah tega, da bi ostala povsem sama.
Tako po občutku sem vedela, da na nek način razrešuje z moškimi svojo karmično nalogo, ki jo mora opraviti v tem svetu. Nisem pa vedela, kako globoko bodo segale ‘korenine’ in kaj mi bo povedalo njeno telo; tako celično kot energijsko. Pa sva začeli. Med polaganjem dlani po telesu so se začele odpirati stare zgodbe nekega preteklega življenja. Začutila sem popolnoma zaprto srce, saj ga je Rebeka zaprla pred bolečino in se tako ogradila od čustev. Ena posebna energijska povezava je tekla po telesu od druge čakre do stopal, ki se je potem razširjala v tla in se koreninila globoko v ‘zemljo’. Ta energijska linija je pokazala naslednje: hladni prostori, temačnost, sram, gnus, zavrženost, krivdo, kler (slike v obliki križa in kute) … Programa ‘sama sem si kriva’ in ‘prav mi je’ (lahko bi tudi rekla ‘zaslužim si’) sta bila zelo močna. Zgodba me je šokirala.
Po HM sem želela najprej slišati nekaj njenih razmišljanj o življenjskem nazoru.
»Rebeka, povej mi, kako si si kaj s cerkvijo?« sem začela.
»Doma smo bili zelo verni, sploh mama, in mi je velikokrat govorila, da se vse zgodi po božji volji. Mislim, da je vedela za zlorabe s strani očima. In jaz sem ji celo verjela, da tako pač je. Povsod, ne samo pri nas doma. Poročila sem se cerkveno, otrok pa z možem nisva krstila. Ne maram niti blizu cerkve ali kakšnega kloštra.«
»Si kaj posebnega doživljala med masažo?«
»Vse skupaj je bila ena sama velika tema. Tvoji dotiki so bili vroči,…to sem čutila…in na trenutke sem imela občutek, da se po meni plazijo kače. Ni mi bilo neprijetno. Prej bi lahko rekla, da sem si želela zaspati in sem čakala, ali bom. Nisem.«
Kocke, ki imam pripravljene v primerih, kadar ne moreva s stranko določiti časovni okvir dogajanja v preteklem življenju, so izpisale 17.stoletje.
Redko ostanem brez pravih besed, kako opisati situacijo, ki sem jo doživela med masažo, tokrat se mi je to zgodilo… pa vendar.
»Rebeka, kar ti bom zdaj povedala, vedi, da je to bila zgolj ena faza v tvojem preteklem življenju in da skozi izkušnje preprosto rastemo in se vibracijsko dvigujemo. Vsi v življenju so že bili Vse, odigrali smo mnoge vloge, se vračali k njim, jih popravljali, zamenjevali…vse z namenom, da se očistimo preteklih vezi in travmatičnih izkušenj. Brez teme ni svetlobe in obratno. Tako pač to na tem svetu in tem planetu je. Čas, ki si ga živela v 17.stoletju te je še posebej zaznamoval. Tvoje telo mi je povedalo zgodbo, ki jo moraš slišati, da boš razumela svoje trenutno življenje.
Bila si redovnica v enem izmed fantovskih sirotišnic (danes zaposlena v psihiatrični bolnici). Svojo moč si s pomočjo vere izkoriščala sebi v prid in zaradi tega prizadela mnogo fantov, ki so bili poleg vsega ostalega, tudi spolni sužnji. Tvoje spolne zlorabe v tem življenju so zgolj kot poravnave za nazaj. Vem, da je to težko razumeti, vendar jaz druge razlage za to nimam. Tvoj očim je bil eden izmed ‘tvojih fantov’, prav tako tvoj mož, ki se je kasneje ločil in odšel od tebe, to so vsi ostali moški v tvojem življenju, ki so prišli po to, kar si jim ti nekoč odvzela.
Po vseh dosedanjih izkušnjah vem, da so to očiščevalne poti, ki nas peljejo naprej. Bližnjic ni in jih nikoli ni bilo.«
Rebeka me je poslušala in nazadnje rekla, da pravzaprav ni nič presenečena in da nekaj pa že ‘mora biti na tem’.
Kako se spraviti z življenjem sedaj? Z odpuščanjem v prvi vrsti. Začne lahko s svojo mamo, očetom, očimom…in tako naprej. Za nazaj pa bova ob priliki naredili obred z ognjem in svečo, kjer bova priklicali koščke Duše nazaj in prav tako vrnili tiste, ki so bili odvzeti, ukradeni in z zvijačo pridobljeni.
Pri samem delu opažam, da ne glede ne krutosti, ki so bile storjene v preteklih življenjih, ljudje večinoma nimajo težav. Ni čustvene povezave, gre pa za občutke, ki se občasno pojavijo v telesu, ali morda sanje, neka videnja in stvari, ki so nam ‘znane’. Na srečo imamo dovolj močne filtre v telesu, da nam spustijo samo tisto, kar še prenesemo in to, kar zmoremo. Si pa niti ne predstavljam, da bi pokasirali ves balast, ki se nam je nabiral tekom življenj, kajti v tem primeru bi bilo življenje povsem nečloveško.