Vsi gledajo samo mene

healing masažaZadnja dva meseca življenja sta pustila posledice na posameznikovo življenje, to je dejstvo. Kaj še prihaja, ne vemo. Pri delu z ljudmi je to še bolj očitno, saj se mnogi soočajo s strahovi, ki so večinoma neutemeljeni ali če bi rekla drugače; so strahovi, ki imajo svoj izvor, in ki čakajo v tistih devetdesetih procentih nezavednega, da ob situacijah kot se je pojavila sedaj, pridejo na plano.

Včerajšnja healing masaža. Zvezdana je prišla zaradi notranje tesnobe, ki se ji je v tem času samo stopnjevala. Že pred korono je imela nelagoden občutek, kadar je bila kje bolj izpostavljena, pa to ni pomenilo, da je javno nastopala, pač pa je bilo dovolj, da je nekje stala v vrsti (kjer imajo ljudje čas in te opazujejo in ocenjujejo, tako je rekla), lahko je to bilo pred blagajno, na pošti ali v restavraciji, kjer je s težavo celo jedla in pila in tako naprej. Sedaj se je pa povsem izgubila v svojih občutkih, sploh, ko je bil čas prepovedi gibanja in ostalih omejitev, ki se jih je trudila čim bolj upoštevati.

Največjo grozo je doživljala, ko je vsakodnevno vodila svoja dva terierja na sprehod in je prav tako srečala tiste redke ljudi, ki so po večini tudi peljali svoje hišne ljubljenčke ven, saj je imela občutek, da ne bi smela biti zunaj (saj so vendar priporočali, da naj vsi ostanejo doma, če le nimajo nujnih opravkov), prav tako si ni upala v trgovino, ker se ji je zdelo, da jo vsi »po strani« gledajo in ves čas se je obremenjevala s tem, če ji maska še stoji na mestu, so rokavice prave, ali mora kupiti izdelek, ki se ga je dotaknila, je preblizu naslednje stranke, ali naj uporabi denar ali kartico, …v glavnem, en kup ene zmede.

Da povzamem, že od nekdaj stiska in nemir, da jo drugi ljudje opazujejo in jo ocenjujejo (seveda slabšalno), ob tej krizi pa je komaj preživela od trenutka naprej, ko je zaklenila vrata svojega stanovanja in odšla v ‘svet’.

Običajen postopek HM je razkril naslednje: v enem izmed preteklih življenj je bila kot ugrabljeno dekle pripeljana na veliko tržnico, kjer so jo prodali kot sužnjo. Lepo mlado dekle je bilo izpostavljeno pred več glavo množico, večinoma trgovcev in ostalih radovednežev, ki so si pasli oči po njenem telesu. Padale so neprimerne besede, gledali so ji v usta in šteli zobe, vlekli za dolge lase in otipavali prsi,… Posmeh, ponižanje, razčlovečenje, sram, nemoč, obup, … Druga boleča stran te zgodbe je bila ta, da kadar se ni držala pravil (kot gospodarjeva lastnina),  ni ubogala, bila pokorna in poslušna, je bila kaznovana. Na različne načine, pač primerne tistemu času in prostoru. Ta prastari spomin jo je spremljal že skozi celo njeno življenje, sedaj v času pandemije, se je pa še samo okrepil in pokazal v nesluteni razsežnosti. Povedala je, da je včasih komaj vzdržala te zunanje pritiske in poglede in da je prihajala domov povsem izčrpana. Bala se je, da se ji zmeša in da bi morala zaradi tega na kakšno zdravljenje (in spet bi jo ocenjevali, gledali, primerjali, merili, jemali vzorce,….).

Misel na to, kaj bodo pa drugi rekli, oziroma, kaj si drugi mislijo o njej, je njena življenjska mantra, od katere je bilo odvisno njeno razpoloženje, občutki, čustva, razmišljanje in  odzivanje. Zvezdane ni bilo v tolikšni meri strah virusa, strah jo je bilo ljudi. Kako sva rešili zadevo? V prvi vrsti se je lahko soočila z izvorom njenega strahu in nesamozavesti. Izvirala sta iz preteklosti, ki sta ji na žalost krojila njeno življenje. Je pa res, da od trenutka dalje, ko vsak posameznik ozavesti, kaj je v bistvu problem, se začne zdravljenje. Programi začnejo razpadati. Delo na sebi ostaja, vendar je življenje lahkotnejše.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja