Moja afriška zaroka

Bližal se je konec aprila in jaz sem bila vsa v pričakovanju prihoda svoje hčerke Urše. Priletela je en dan po Cosmosovi snubitvi, ki je potekala v slogu »kako naj izbrišem ta dan iz spomina ali kako se lahko zavrti čas nazaj«, ker sem ustvarila tako dramo, da je svet ni videl.

Uničila sem zaroko!

Cosmos se je pripravljal na to, da me zaroči že nekaj mesecev (o tem se mi ni niti sanjalo) in meni pa je v nekaj minutah uspelo izničiti ves njegov trud in pokopati sanje ter s tem sanjski dogodek.

Zbudili smo se v prijetno pomladansko jutro, Cos, njegova dvanajstletna hči Tena, ki je pri nama preživljala počitnice, in jaz. Obetal se je lep dan, s Teno sva se odločili, da greva v bližnje mesto Baria in preživiva dan po žensko; nakupi, kavica, sladoled, barantanje na tržnicah in ogled filma v kinu. Cosmos je rekel, da bi rad preživel dan v miru, doma in sam. Tudi prav.

Izpopolnjen dan se je začel prevešati v noč in pred nama s Teno je bila še vožnja do doma, ki je trajala približno pol ure. Sedeli sva v taksiju in čakali, da se napolni (saj veste, dokler ni poln, ne pelje, voznega reda pa tudi ni), ko sem naenkrat v poltemi zagledala Cosmosa s prijatelji pohajkovati po postajališču. Bil je vesel in razigran.

Do konca sem odprla šipo in se zadrla skozi okno: »Hej, Cos! Kaj pa ti tukaj?«

»Oooo, moji ženski,« je rekel presenečeno.

»Kam pa si namenjen?« sem bila presenečena tudi jaz, saj ga nisem pričakovala tam.

»Eemmm… Jaaa, saj pridem kmalu za vama. Z Adijem greva še ne eno pijačo,« je kot v opravičilo omenil Adija, s katerim smo tudi sicer prijateljevali. Ampak preostali prijatelji… Ti mi pa niso bili všeč.

»Kakšno pijačo?! Pridi. Domov gremo!« sem rekla živčno. Čutila sem, kako mi vročica obliva telo in kako se mi v glavi kopiči para, ki samo čaka, da zapiska skozi ušesa. Tako sem bila jezna, da ne znam povedati. Zakaj? Zato, ker sem ga videla s sumljivimi »prijatelji«, ki se zagotovo ukvarjajo s sumljivimi posli.

»OK, OK,« je rekel in se usedel k nama.

Takrat sem opazila, da ima v roki črno vrečko, ki je prej v poltemi nisem videla. Bila je videti kot manjši paket. »Kaj pa imaš to?« sem ga vprašala.

»Ah, nič. Vžigalice sem kupil.«

»Ne vem, zakaj kupuješ vžigalice, ko veš, da se navlažijo in jih je polovica zanič,« sem rekla zajedljivo. »Vžigalnik bi kupil!« sem modrovala.

Medtem se je taksi napolnil in odpeljali smo se v noč. Cosmos je spravil vrečko z vžigalicami na drugo stran, proč od mene, kar me je še dodatno vznemirilo: «Zakaj pa jih skrivaš?«

»Saj jih ne.«

»Ja, pa jih.«

V glavi se mi je vrtel film, kako verjetno prekupčuje z nekimi ilegalnimi stvarmi, kako je ves dan preživel s to bando, namesto, da bi bil z nama. Zato je rekel, naj se nama ne mudi, naj uživava…

»Kako si preživel dan?« sem ga vprašala z zavihanim nosom.

»Super. Bolje ne bi mogel. Res je bil poseben dan,« mi je odgovoril z nasmehom.

Mislila sem, da se mi bo zmešalo. In še mrmral si je neko pesem. Kako si drzne!

Pripeljali smo se do doma in poskakali iz taksija. Cosmosu se je neverjetno mudilo proti hiši, kar je bilo zelo nenavadno, saj je narejen bolj na slow motion. Upala sem, da se mu bo zatikala ključavnica na vhodnih vratih, kar se je rado dogajalo, ampak tokrat je odklenil brez težav. Preden sem prišla do vhodnih vrat, je bil že v spalnici. Hotela sem za njim, a vrata so bila zaklenjena. Kaj?!

»Odpri! Takoj odpri!« Trkala sem po vratih, zaslišala škrtanje ključa in vrata so se odprla. Stal je pred mano. Brez vrečke. »Zakaj se zaklepaš pred mano in kje imaš vžigalice?«

»Nataša, prosim,« so me rotile njegove oči.

Nisem popustila. Na vsak način sem hotela videti tisto črno vrečko, da se prepričam, ali so res vžigalice. V navalu jeze sem mu zagrozila: »Če mi ne pokažeš, kaj imaš, jutri spakiram, grem domov in me nikoli več ni nazaj!«

»Nataša, prosim. Verjemi mi, res so vžigalice. Prosim, ne delaj mi tega. Ne sili me v to… Ne želim, da se tako konča. Ne pokvari mi tega…«

Njegove oči so postajale še večje in iskrice so začele ugašati kot navlažene vžigalice.

»Ne!«

Moj odgovor je bil dokončen in videl je, da nima smisla vztrajati, zato je v jezi odvihral v spalnico. Vrnil se je brez črne vrečke. V rokah je imel nekaj drugega. Rdečo škatlico. Pokleknil je pred mano, jo odprl in rekel: »Nataša, bi postala moja žena?«

ŠOK!

Šok je premila beseda, s katero bi lahko opisala to stanje. Nisem vedela, kaj naj rečem. V tisočinki sekunde je prišlo do neslutenega preobrata, ki ga nisem dojemala ne fizično ne psihično. V tisti tisočinki sekunde se mi je zazdelo, da bom omedlela. Nisem. On je še vedno klečal pred mano in me ponovno vprašal: »Nataša, bi se poročila z mano?«

Alkoholičarka

Marija je bila ena mojih prvih strank pred več kot desetimi leti, v času, ko sem ravno opravila izobraževanje za healing terapevtko. Moje takratne terapije so potekale po predpisanem protokolu, zdajšnje healing masaže pa so nadgradnja tega, saj sem videla, da z dotiki in polaganjem rok na telo veliko lažje dostopam do informacij, ki so ključne za stranko. Tik pred izbruhom virusa, se je Marija ponovno znašla pri meni. Prišla je na HM. Preteklo je precej časa odkar sva se nazadnje videli, zato sem je bila še toliko bolj vesela.

Zgodba izpred desetih let, je Marijo definirala nekako takole; nesrečno poročena, dva mladoletna otroka, stresna, vendar nezahtevna služba, nezadovoljujoč seks, preveč kilogramov, slaba pretočnost energije in pogosta obolenja. Prišla je zaradi tega, ker tako ni mogla živeti, drugače pa ni znala. Povedala mi je, da tudi popije preveč alkohola, sploh kadar je vedela, da bo morala občevati z možem. Orgazmov praktično ni doživljala. Sovražila je vse, še najbolj pa sebe. Z znanjem, ki sem ga pridobila, sem naredila vpogled v njeno telo, zaznavala viške in primanjkljaje v energijskem polju, kasneje sva šli skozi programe in vzorce, ki jih je imela za svoje, na koncu sva naredili zamenjavo le teh, prav tako sem naredila poravnavo energij. Kaj natančno se je takrat dogajalo se niti ne spomnim, vem pa, da je bilo govora o zasvojenosti, kot pot v samodestrukcijo (nočem živeti, nisem vredna, ne zaslužim si, …)

Marija je bila tokrat drugačna. Bistveno lepša, polna energije, s precej manj kilogrami, bolj zdrava, … Priznala mi je, da je bila pred desetimi leti zelo na dnu, sploh z alkoholom in da ni minil dan, da se ne bi opijala, v bistvu je postajala alkoholičarka. Po najinem srečanju se je odločila, ali naredi spremembo ali pa se obesi. Naredila je prvo in najprej prenehala z alkoholom, potem je dala vlogo za ločitev, sledila je odpoved v službi in začetek nove zaposlitve, shujšala je za skoraj dvajset kilogramov in dve leti po ločitvi od moža je zaživela z novim partnerjem. Zvenelo je sanjsko in zelo obetavno. Vendar. Marija je prišla, ker se je v njeno družino vrnil alkohol in ker ji je zaradi tega razpadal drugi zakon. Njen drugi partner je bil prikriti alkoholik, kar se je pokazalo šele po treh letih njunega skupnega življenja. Nikakor si ni mogla misliti, da je lahko nekaj tako ‘njej poznanega’, spregledala. Ker je tudi v duhovnem smislu Marija naredila velik napredek, je vedela, da je v njej »tisto nekaj!, kar je potrebno raziskati in razčistiti. Sama sem mnenja, da je prišla zgolj po potrditev in da je v bistvu do rešitve prišla že sama.

Moje dlani so počivale na njenem telesu in prvič se mi je zgodilo, da sem doživljala programe kot zapise v obliki spirale DNK. Vrteli so se in vijačnici sta se ovijali ena okoli druge, vsake toliko pa je bilo kot bi zapis, ki ne sodi v DNK, odpadel in tistega sem lahko razbrala. V teh odpadlih koščkih (izgledali so kot nekakšne domine, kjer so namesto pik bile besede), sem ‘videla’: nisem vredna, lažem, manipuliram, zavajam, pogojujem, špekuliram, … Noro. Same težke besede v koktejlu nizkih energij. Ja, bile so tam in so čakale na osvoboditev. Konec masaže.

Vedela sem, da bo Marija razumela pomen in namero, ki je kar klicala po tem, da se materializira.

»Ko si polagala roke po telesu sem čutila nemir,« je dejala Marija, »kot bi se nekaj starega luščilo od mene in me zapuščalo. Dobila sem občutek, da se moram posloviti od nečesa, kar je že dolgo pri meni. Kot  bi naredila splav in se odrekla lastnemu otroku.« Razumela sem Marijo. Njeni škodljivi programi so bili tako zelo njeni, kot otrok, da jih je poosebila in delovala po njihovih principih.

»Poglej Marija, tole kar ti bom povedala, ne bo enostavno. Vem pa, da boš razumela. Ko sem ‘brala’ tvoje telo in ko sem uravnovešala energije, se je pri tebi začel proces odpadanja tistih programov, ki v resnici niso tvoji, vendar si jih poosebila. Prav si imela, ko si rekla, da je vse v tebi. V tem trenutku ti to razumeš in veš, da se v tvojem življenju dogaja točno tisto, o čem premišljuješ, se odzivaš in neguješ. Tvoj prvi partner te je pripeljal do tiste točke, ko si dejansko razmišljala o življenju in smrti in si nazadnje prepoznala svojo vrednost in veličino življenja. Opravila si veliko delo, marsikatera ga ne bi zmogla. Tvoj drugi parter ti kaže situacije, ko boš morala narediti še korak več, se povzpeti še stopnjo višje in počasi začeti z zapuščanjem ega. Ego ti ne dovoli, da bi »spregledala« (laganje in varanje same sebe, da je partner alkoholik, kot primer), ego ti narekuje pogoje, pod katerimi si lahko sprejeta, ljubljena in dovolj takšna kot si. Ego je ves čas na preži s špekuliranjem, primerjanem in poveličevanjem, da ti potem lahko pokaže, da v resnici si nič od tega ne zaslužiš. Ego ti hkrati postavlja meje in jih v naslednjem trenutku zruši. Dobila si priložnost, da na ljubeč način vprašaš sebe, kaj lahko ti danes ponudiš sebi, svojemu partnerju, svoji družini drugače, kot si do sedaj. Kaj lahko TI narediš zase in za druge, nekaj, kar bo povsem drugače, kot je bilo do sedaj? A veš Marija, programi so se zrušili, so padli ven in zelo verjetno je, da te bodo ‘nagovarjali’ k staremu načinu razmišljanja. Sedaj je na tebi, kaj boš storila. Saj veš, tisto kar hranimo, raste.«

Po tem se je zgodila korona kriza in začeti s takšnimi spremembami, je bil še dodaten izziv. Po šestih tednih mi je Marija sporočila, da gre njima s Tonetom zelo dobro in da je pričakovala večja medsebojna trenja.

Tokratna healing masaža se je v celoti dogajala na celičnem in genskem nivoju.

Izgubljena v odnosih

healing masažaV začetku meseca februarja je prišla na HM ženska, ki se je izgubila v odnosih. Rdeča nit njenega pripovedovanja je bilo zapuščanje, predvsem s strani moških. Bila je v dveh resnih partnerskih vezah in v več ne-resnih, za katere je vedno mislila, da je končno srečala »ta pravega«, vendar do takrat neuspešno. Trenutno je že kakšni dve leti sama, čeprav si zelo želi kvalitetnega partnerskega odnosa. Pravega moškega pa od nikoder.

Prva njena partnerska veza se je končala tragično, saj je mož umrl v delovni nesreči v času njene nosečnosti. Odšel je brez slovesa, nepričakovano in vsekakor prehitro. Njena druga veza je vzniknila po približno štirih letih smrti moža, trajala je približno deset let, ki pa je bila vse prej kot zadovoljujoča. Precej alkohola, agresije, manipulacije in nazadnje razhod. Bilo je še nekaj moških, ki so vstopili v njeno življenje, vendar je nazadnje ostala sama, izčrpana in izigrana. Dogajalo se je tudi to, da je moški po nekaj mesecih preprosto odšel, kot bi poniknil ni za njim ostala nobena sled. Odhodi brez razloga, brez slovesa, za vedno. Monika je obtoževala sebe, v sebi iskala krivdo, napake in nezmožnost obdržati moškega. S tem si je seveda nalagala še dodatno breme in v vsako naslednjo vezo, v katero je vstopala, je bila prežeta s strahom in sumničavostjo.

Healing masaža naju je obe potegnila v temo. Ko sem polagala dlani po njenem telesu, so se mi pred očmi risale lovke, ki so bile pripete na njeno telo in so izginjale tja čez v temo ali neskončnost. Največ jih je bilo pripetih v predelu lopatic in ena velika se je vila iz trtice, oziroma iz spolnega predela telesa. Vodilo me je, da sem dlani kar nekaj časa podržala na srčni in spolni čakri. Čutila sem, kako se nabira napetost v Monikinem telesu in kmalu zatem je začela hlipati, na parketu pod njenim obrazom pa je nastala mokra sled. Po nekaj minutah sem odmaknila dlani z njenega telesa in pod njimi se je v rdeči barvi (kot bi z nohtom podrgnil po koži) izrisala črka B. Pod drugo dlanjo pa je nastalo pet belih krogcev različne velikosti. Ni bilo prvič, da so se mi pod dlanmi prikazali kakšni simboli ali napisi, je pa res, da je vsako takšno sporočilo bilo edinstveno. Zaprla sem oči in počakala na kakšen namig, na povezave, sliko, sporočilo, karkoli,… Tokrat jih ni bilo, vsaj na takšen način ne, kot so se mi običajno pokazali. Prišlo pa je vedenje. Vedela sem in za zaključek sva z Moniko potrebovali še samo pogovor in izmenjavo izkušenj.

»Kako je bilo tvojemu prvemu možu ime?« sem jo vprašala, ko je sedela nasproti mene.

»Branko«, je dejala in jaz sem dobila kurjo kožo po telesu.

»Si že kdaj slišala za energijsko prekinitev med dvema osebama?« sem spraševala naprej.

»Sem in to sem tudi večkrat naredila. Bila sem na meditacijah, kjer smo rezali eterične vezi in mislim, da mi je to kar pomagalo«, je zaključila.

»Zagotovo takšni obredi pomagajo, vendar v tvojem primeru stvar ni tako enostavna. Med healing masažo sem čutila močno vez, ki te z bivšim partnerjem še vedno povezuje. Ta je bila izredno močna, ker je izhajala tudi iz tvoje spolne čakre. Bilo je še nekaj ostalih, šibkejših vezi, ki ponazarjajo tvoje kasnejše povezave z moškimi. Vse so se vile v temo in izginjale v neskončnosti. Se mi je pa pod dlanmi izrisala črka B, kar pomeni, da je ta vez še vedno izredno močna, da je tvoj pokojni mož še vedno prisoten v tvojem energijskem polju, lahko bi rekla, da je skorajda »fizično« prisoten in zaradi tega tudi ne moreš najti drugega partnerja. Dejansko ti vsakega naslednjega kandidata odžene. Vem, da se sliši čudno, vendar mu pri tem tudi sama precej pomagaš. Delaš primerjave, pričakuješ to, kar ti je on dajal, sploh pa težko uživaš v seksu, saj se v tebe naseli občutek, kot da varaš svojega mrtvega moža. Če se motim, mi povej …« sem ji rekla.

»Ne, … vse je res. Nekje zadaj v glavi imam vedno kakšen spomin na Branka, ki se mi prikrade v trenutku, ko se mi zdi, da sem nanj že pozabila. Res je vedno prisoten …«. Po licih so ji polzele solze. »Kmalu bo obletnica njegove smrti. Bil je maj …«, je dejala. Tokrat se je pa pri meni sprožil AHA efekt.

»Torej so tisti svetli krogi, ki so se mi izrisali pod dlanjo povedali točno to. Maj …« sem dejala. »Moraš vedeti, da tvoj pokojni mož tega ne dela za nalašč. Njegov odhod v drugo dimenzijo je bil nepričakovan, iznenada, …toliko lepih besed ti je še želel povedati in toliko lepega narediti. Vendar na to kdaj odidemo, nimamo vpliva, to ve samo duša in zgodi se takrat, ko je pravi čas. Za nas ljudi pa vemo, da na smrt nikoli nismo pripravljeni in za nas nikoli ne pravi čas«.

V takšnih primerih, kadar je vez še vedno živa (čeprav na zunaj ne izgleda tako), je potrebno narediti poseben obred. Kdor je bral mojo knjigo Oblečena v kente, je lahko prebral tudi o tem, kako zelo je pomembno narediti energijsko ločitev med umrlim in še živečim partnerjem. V naši kulturi ta obred ni poznan, največ kar naredimo je rezanje eteričnih vezi. Vendar obredna dejanja imajo posebno moč. V Afriki se v teh primerih na dan pokopa umrlega naredi še ločitveni postopek med zakoncema. Naredijo obred. Obrede delajo tudi kasneje, če se duša umrlega še vedno vrača in če živeči nikakor ne more zaživeti normalnega življenja. Obred naredijo tudi, kadar se zakonca razideta in ko je drugi še vedno prisesan na partnerjevo energijo in na takšen način ne »dovoli« prihod novega partnerja v vezo ali pa ga odganjajo. Tipičen primer za to so odnosi, kjer nekdo čez noč, brez razloga in brez slovesa odide. Ali pa ne pride na zmenek, ki je bil že nekaj časa skrbno načrtovan. Ali pa po čudovitem zmenku ali dveh, ne dvigne več telefona, … mnogo je tega. V teh primerih je v ozadju zagotovo energija »bivših«.

Monika se je odločila, da bo naredila obred ločitve energij po posebnem postopku, ki sem ji ga predala.

Včeraj je bila nedelja, še vedno v času karantene in zvečer me je Monika poklicala in povedala, da je mesec dni po tem, ko je ločila energiji, srečala sovaščana (nikoli prej se nista »videla«), in že nekajkrat sta šla v bližnje hribe.

Draga Monika, želim ti vso srečo, saj si jo zaslužiš. Srečno obema.