Zanimivo vprašanje s katerim se vse pogosteje srečujem. Kako nastane, se oblikuje zgodba na healing masaži (HM)? Gre za v naprej pripravljeno pripoved, morda za bujno domišljijo, dostopanje do podzavesti ali razbiranje sporočil iz etra in telesa?
V tem prispevku bom poskušala odgovoriti na vprašanja, in upam, da zadostim tistim, ki se čudijo kot tistim, ki sprejemajo.
Energija je vse okoli nas, to je dejstvo. Tiste energije, ki so dovolj zgoščene predstavljajo materialni svet, druge, ki so nevidne in jih lahko zaznavamo z našimi čutili so tukaj »nekje vmes«, potem pa so še tiste, ki jih z našimi čuti in v naših dimenzijah ne zaznavamo, pa nekako verjamemo, vemo, da obstajajo. Te tretje razlage skeptiki ne verjamejo, ker za njih se svet konča v otipljivem, dokazljivem in materialnem. Kar pa ni nič narobe.
Prav tako se pridružujem tistim, ki pravijo, da si človek prav nič novega ne more izmisliti. Vse je že, od nekdaj in za vekomaj. Vsaka misel, ki se nam porodi, v resnici ni naša misel, pač pa smo se ujeli na tiste frekvence v Univerzumu, kjer je vse to spravljeno. Kot, če bi na primer želela izvedeti kakšno je stanje na slovenskih cestah, bi poiskala radijsko postajo s prometnimi informacijami, ali bi se preko telefona priklopila na prometno aplikacijo. V teh poročilih bi izvedela marsikaj. Od tega, kje so zastoji na cesti, kje je zapora, kontrole, obvozi in tako dalje. V bistvu vse te situacije že obstajajo, ne glede na to, ali bom poiskala tisto radijsko frekvenco, ali ne. Zelo podobno, če na kar isto, je z razbiranjem sporočil iz energijskega polja in telesa vsake stranke, ki pride na healing masažo.
Vsak človek ima svojo zgodbo, brez izjeme. Pa ne samo eno, več jih je. Vse te zgodbe so spravljene v energiji človeka, ki jih nosimo kot obleke z raznoraznimi dodatki. Da lahko dostopam do teh zgodb, je dovolj samo to, da se povežem z energijo, se naravnam na njeno frekvenco in začnem »poslušati in gledati«. Sliši se zelo enostavno, kajne?
Pred dobrimi desetimi leti sem se prvič srečala s theta healing tehniko in v času izobraževanja smo veliko delali na praktičnih primerih. Od tega, da smo se učili dostopati do različnih nivojev zavesti, vpogledov v telo posameznika, dela s Kreatorjem in zdravljenjem. Nekaj časa sem to potem tudi prakticirala in nazadnje povsem opustila. Ves čas sem imela občutek, da mi še »nekaj« manjka. Tisto »nekaj« sem dobila pred tremi leti, ko sem nihala med življenjem in smrtjo v obdobju prebolevanja malarije. Takrat, ko sem »odhajala«, sem se pospešeno učila, tega se zavedam danes. Takrat mi to še ni bilo jasno. Dejansko sem šla skozi iniciacijo, ki me je postavila na mesto, da lahko danes dostopam do zapisov, ki jih nosi vsak človek in tako pomagam pri razumevanje Življenja. (O tem bo govorila moja druga knjiga).
Torej, ko položim dlani na telo, steče energijska povezava med mano in stranko. Takrat lahko dostopam do njenega biopolja. Včasih imam pri tem občutek, kot da me je odneslo v Vesolje, občutek težnosti izgine, ustavi se čas, prostora ni. Zavlada brezčasje in neskončnost. V tistem trenutku se zvrstijo slike, podobe in življenja, ki so se že živela, kot tudi življenja, ki se še bodo. Energije so postavljene linearno in lahko zaznavam tudi vzporedna življenja. Včasih gre za preplet več življenj, saj se izpostavijo tisti vidiki, ki so ključni.
In potem je tukaj še telo. Začelo se je tako, da sem pri klasičnih masažah povsem nehote začela dobivati razna ‘sporočila’, ki sem jih najpogosteje zanemarila. Potem so mi stranke začele same pripovedovati o njihovih občutkih pri masaži (šlo je bolj za to, da so opisovale, kje so čutile vznemirjenje, vročino, ščemenje, trzanje ali jo opisovale zgolj kot globoko sprostitev). Ker je dejstvo, da mi nismo samo naše telo, ampak smo bistveno več, sem začela povezovati odzivanja telesa z informacijami, ki so se mi odvijale na višjem nivoju. Opazovala sem položaj lepotnih pik, kako so razporejene po telesu, materina znamenja so zelo bogat vir informacij, poleg tega se mi marsikdaj pod dlanmi izriše kakšen simbol, ki ima prav posebno zgodbo. Trzanje mišic, hladno-topli predeli telesa, teža, ki jo občutim,zategnjenosti in ohlapnosti, položaj rok in nog, dihanje, barva kože, …. vse to so koščki mozaika, ki nazadnje tvorijo celoto. In da ne pozabim omeniti tatujev, brazgotin, izrastkov in poškodb, ki so vidne na zunaj, kajti to je dejansko zgodba, ki je na podzavestni ravni napisana na telesu. Spomnim se ženske, ki je imela med lopaticami tetovirano bodalo; nož ali meč. Komentar ob tem najbrž ni potreben.
Nazadnje se zgodba zloži v celoto. Nekatere so neverjetne, nekatere na meji sprejemljivega in nikoli nista dve enaki. Pri vsem tem je potrebno upoštevati vse dejavnike, zato mi je dragocen pogovor, ki ga opravim s stranko pred vsako masažo. Tukaj ne gre za ugibanje, kaj je in kaj ni. Vse je že. In kot tudi rada opomnim stranke pred masažo, so mi pogovori dragoceni zaradi tega, ker se misli in občutki ob govorjeni besedi materializirajo. Zaradi njih (ne zaradi mene), da se slišijo. Morajo se slišati, potem tudi lažje sprejmejo svojo zgodbo, saj na takšen način ne samo, da sodelujejo, pač pa tudi dovolijo sebi, da se začne proces celjenja.
Morda se bo komu izmed vas porajalo vprašanje, kje je odgovor na vprašanja o v naprej pripravljeni zgodbi ali o bujni domišljiji? Jih ni, ker jaz jih ne rabim.
Za zaključek lahko samo rečem, da so vse zgodbe že napisane in prav vsak izmed nas jo ali jih ima.