Prišla je z željo, da postavi svoje življenje tok, ki jo kliče. Viharna najstniška leta, z močnimi nihanji v plus in minus, iskanje sebe in poti, ki bi jo naredila zavestnejšo. Mlada ženska, mama in žena, iskrivih oči in prijetne, tople energije, je sedela nasproti mene in pripoved zaključila s stavkom:
« Želim biti srečna, želim najti svoje poslanstvo.« Preden sva nadaljevali, sem ji ponudila mošnjiček z angelskimi sporočili, iz katerega je potegnila »Mojstra«. Do sedaj se je sporočilo še vedno ujemalo z situacijo iz ozadja.
Tokratna HM je bila zelo posebna, posebna v tem smislu, da se je tudi na materialnem nivoju precej dogajalo. Njej, meni in v masažni sobi. Energije so divjale, se prepletale in odražale vse mogoče nivoje, precej je bilo nejasnosti in nazadnje se je vse umirilo, nastal je vakuum, v katerem sem lahko slišala bitje lastnega srca. Miže sem držala dlani na telesu in v nekem trenutku me spreleti spoznanje, da je pred menoj energija čistega Avatarja. Kljub zaprtim očem sem videla pred seboj spekter najrazličnejših barv.
V tistem trenutku se v masažni sobi odlepi iz stropa obesek in pade na tla.
Potrditev. Ja, zagotovo je Avatarka. Odprem oči. Nadaljujem s premikanjem dlani po hrbtu. Naenkrat se mi na njenem hrbtu med lopaticami prikaže nekakšne vrste zemljevid. Lepotne pike so tvorile obliko, v kateri bi lahko prepoznala ozvezdje, katerega, ne vem. Vedela sem samo, da Ona prihaja od tam. Pike sem začela povezovati med seboj, čisto intuitivno in risati črte, ki so jih med seboj nevidno povezovale.
Ko si mi krožila med lopaticami sem imela občutek, kot da si mi pripela krila, je dejala po masaži.
Masažo sem nadaljevala z veliko hvaležnostjo. Po tem je sledilo čiščenje telesa in duha v solni sobi, za tem najin pogovor. Njena zgodba je prav posebna in vsebine so se začele med seboj povezovati.
»Na ta planet si prišla s prav posebnim namenom, tvoja naloga je samo to, da bodi to, kar si«.
»A veš, da mi gre ta stavek od vseh najbolj na živce«, mi je dejala.
»Ja, seveda ti gre na živce, zato ker že celo življenje želiš biti nekaj drugega, kot si v resnici«, sem nadaljevala. »S svojo prisotnostjo na tem planetu dviguješ vibracijo na kolektivni ravni. Seveda si morala v svojem dosedanjem življenju poskusiti dobesedno vse, saj si se samo na tak način lahko čistila ter odložila bremena, težo in transformirala programe. Tvoja pot se bo izražala skozi umetnost. Delaj to, kar rada delaš. A veš, da ti sploh ne rabiš službe?« V tistem trenutku se je od srca nasmejala. Skozi smeh mi je povedala, da so bile njene zaposlitve bolj tako-tako in da trenutno pomaga v moževi firmi ter da ji v bistvu tudi tega ne bi bilo treba. Da vidi svojo strast v slikanju, v umetnosti. Njen način slikanja je nekaj posebnega, navdih dobi od »ne vem kod«, znanje ji je predajal tudi zemeljski angel, ki je nekaj dni pred najinim srečanjem šel v večnost.
»Vedno sem bila drugačna,« je povedala«, »in nikoli nisem nobenemu upala povedati, da se mi dogajajo čudne stvari. Že od malega. Pri meditacijah sem lahko dostopala do različnih informacij in se povezovala z božanskim. Če bi to komu povedala, bi me imeli za noro. A veš, da ko se dotaknem ljudi z bolečinami, le te ponehajo. Pravijo mi, da jih pozdravim.«
Vse to, kar je pripovedovala, je bilo jasno in normalno. Dolgo časa je v sebi zatirala to, kar v resnici je, ker se je bala izraziti in pokazati navzven, češ, kaj si bodo pa drugi mislili, da ni normalna in podobno.
Čez dva dni me je poklicala z eno prav posebno novico in sicer, da je doma našla knjigo Duhovni nauki Avatarja, ki jo je pred leti dobila v dar. Pa ne samo to, povedala mi je, da sedaj se pa v resnici čuti celostna, da bo sledila svoji intuiciji, ter začela aktivno slikati, in predvsem, da si bo dovolila stopiti izven okvirov, ki nas vse po vrsti omejujejo. Po vsem tem sva razumeli, zakaj je potegnila pred začetkom masaže simbol ‘mojstrstva’.