…pod dlanmi sem čutila veliko luknjo, ki se je razprostirala med obema lopaticama. Za trenutek sem podržala dlani na »odprtem« mestu in čez čas so mi dlani začele kar same od sebe risati velike in počasne kroge v smeri urinega kazalca. Sledila sem jim in po dobrih desetih minutah gladenja »luknje«, sem intuitivno vedela, da je velika rana poceljena.
»Že celo življenje nosim s seboj to ogromno praznino. Ni mi bilo jasno, zakaj sem bila ves čas žalostna in nesrečna. Nikoli si nisem dovolila, da bi se zares veselila lepih trenutkov v življenju. Niti rojstva svojih otrok,« je skozi solze pripovedovala Brigita.
Zapirali sva praznino, ki je nastala pred več kot petdesetimi leti, ko se je med igro smrtno ponesrečila Brigitina sestra dvojčica. Takrat sta bili stari nekaj več kot pet let. Brigita je travmo potlačila globoko v podzavest in zaradi nje dejansko trpela skozi celo življenje. Začeli sva s postopkom ozaveščanja nesrečnega dogodka.