Month: februar 2018

Pred kratkim sem prebrala tale zanimiv zapis in bi ga želela podeliti z vami. Kako resnično je tole razmišljanje in hkrati kar nagovarja k vprašanju; ali obstaja življenje po smrti? Odgovor prepuščam vam.

Dojenčka v maternici se pogovarjata:

– A verjameš v življenje po rojstvu?
– Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
-To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
– Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila
in jedla z lastnimi usti.
– To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
– Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
– Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
– No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino MAMO. Ona bo potem skrbela za naju.
– MAMA ? Ti verjameš v MAMO? In kje naj bi, po tvoje, bila?
– Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
– Ne verjamem! MAME nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
– Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet.
Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.
( Hans Habe )

Afriška kulinarika ima tudi svoje zakonitosti in pravila. Kot vsaka druga kultura. Prve dni, ko sem prišla v Afriko, sem si želela po svoje opremiti stanovanje. In ker pač to ni tako enostavno, kot pri nas v Sloveniji, porabiš bistveno več časa, denarja in energije že samo zato, da si kupiš nov jogi, na primer. Na kratko; ne poznajo normalnih dimenzij (kaj je kje normalno, je drugo vprašanje) in ko se me spraševali ali double bed ali  queen size ali king size….jooooj….rabim  jogi dimenzije 140×200!!! Ok, ga dobim. Potem ga mojstri privežejo na streho taxija in gremooo!!! Zgledalo je kot avion na štirih kolesih in občasno sem tudi imela občutek, da bomo poleteli. Torej, kulinarika.

Ko sem čakala, da mi privežejo jogi na streho taksija, pride mimo domačinka,prodajalka, ki je na velikem talarju, ki ga je nosila na glavi prodajala dimljene podgane. Ampak, to še ni nič. V posebnem vedru s pokrovom je bilo skrito bistvo, ki se mi je kmalu razkrilo. Zelo urejena gospa z italijanskim naglasom je vsa presrečna pritekla do ženske s podganami, jo ogovarjala, kako jo je že pogrešala in kako je že komaj čakala, da bo lahko pripravila to odlično specialiteto. Med tem je prodajalka odložila veliko posodo s posušenimi podganami  na tla in odprla plastično vedro iz katerega je privel nedoločljiv vonj. Tak, ki te lahko obrne na hrbet. Kaj vidim? Črevca in želodčki divjih zajcev polni hrane, se pravi neočiščeni. Vsebina je bila zelene barve in sluzava in ko je italijanka kupila zajetno porcijo te specialitete, mi je navdušeno govorila, da je vredno poskusiti…ampak je hitro nehala, ker sem tudi sama najbrž izgledala sluzavo in zeleno.

Je pa res, da uporabljajo vsebino želodca in črev teh divjih zajcev za omake, ki so specialiteta tako v domači kuhinji, kot tudi v najboljših restavracijah.  Zakaj?  Divji zajček je vegi in njegova hrana je izbrana. Upam, da tega še nisem poskusila, vem pa ne. No, vsaj mislim, da ne. Hmmmm, sicer sem enkrat  poskusila neko zeleno omako, …..