Pred kratkim sem prebrala tale zanimiv zapis in bi ga želela podeliti z vami. Kako resnično je tole razmišljanje in hkrati kar nagovarja k vprašanju; ali obstaja življenje po smrti? Odgovor prepuščam vam.
Dojenčka v maternici se pogovarjata:
– A verjameš v življenje po rojstvu?
– Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
-To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
– Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila
in jedla z lastnimi usti.
– To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
– Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
– Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
– No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino MAMO. Ona bo potem skrbela za naju.
– MAMA ? Ti verjameš v MAMO? In kje naj bi, po tvoje, bila?
– Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
– Ne verjamem! MAME nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
– Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet.
Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.
( Hans Habe )