S Tino sva se spoznali pred leti, ko sem še imela svoj lepotni salon. Bila je ena mojih strank, ki je zavzela posebno mesto. Od takrat je minilo že nekaj let in midve sva še vedno v stikih in kadar nama čas dopušča, se dobiva na pijači ali greva na sprehod.
Zakaj danes pišem o Tini? Iz dveh razlogov. Prvi je ta, da mi je napisala sporočilo »lahko bi kaj napisala o nama« in ker je Tina ena izmed najbolj iskrenih ljudi, kar jih poznam.
Je mlada ženska, polna sočutja, razumevanja, veselja in poosebljene sreče in pa tudi kritična, ki zna povedati kakšno pikro. Vedno me nasmeje, ko se zna čuditi še tako malenkostnim in vsakdanjim stvarem, da se lahko prav nalezem njene navdušenosti. »A veš, sem si včeraj kupila nov lak za nohte,« sem ji rekla in ji ga pokazala, ker sem ga še vedno imela v torbici. »Joj, a res? Joj, kako je lep! Ful je lep! Pa kje najdeš tak lep lak? Kar ne morem verjeti, kako lep lak si kupila, res mi je všeč. Ooohh, kako je lep!« No, zdaj pa recite, če ni to nekaj posebnega.
Rada jo imam zato, ker je direktna in iskrena. Pove, kar misli. Ima izreden spomin za števila, datume, imena, pa tudi druge dogodke. Termine v salonu si je skoraj vedno zapomnila na pamet.
Zadnjič mi je povedala, da bi rada bila frizerka, zdaj pa razmišlja, da bi šla v tečaj reiki. Frizerka ni postala, bi pa rada pomagala ljudem in polagala roke na njihova bolna telesa.
Tina mi je vzor za Človečnost. Tako naravna in nepokvarjena je, brez maske na obrazu in z zelo velikim srcem. Razmišlja na svoj način, svet dojema na svoj način, smeje se na poseben način.
Življenje je mavrica in naj bo misel današnjega zapisa v tem stilu; bodimo iskreni, snemimo maske, veselimo se življenja, čudimo se malenkostim in delimo srčnost. Tina to zna.