Včasih človek rabi čas samo zase. Odmik od civilizacije, da se lahko ponovno poveže s samim sabo. Tega mojega posebnega rituala se držim že nekaj let in si privoščim umik v osamo. To naredim po občutku, ko dobim notranji klic. Običajno sem v okolju, kjer nekaj kilometrov stran ni žive duše, kjer običajno ni signala, če sem pri volji se tudi postim, sem v tišini in sama sama.
Tako se je zgodilo tudi tokrat in ker naključij ni, se vse vedno postavi na pravo mesto. Hvala Mojca tebi in vam; Bojan, Rozi, Lili in Vicky (Mojčini štirinožni prijatelji).
V stiku z naravo; tišino gozda, žuborenju studencev, petju ptic, šelestenju jesenskega listja, božajočih žarkov sonca in nevidnimi bitji, ki nas obkrožajo, se ti zazdi, da je tvoje poslanstvo izpolnjeno. Biti človek, biti čuteč, hvaležen in srečen. Ko se uskladiš s frekvenco narave, ti postane vse jasno. Ko se zaveš, da dihaš v ritmu Bojana (muc), ki se stisne k tvoji glavi, verjetno z namenom, da ti razkadi še tiste kančke dvoma, ki se ti motajo po njej, se lahko samo nasmehneš. Ja, to je to!
Kakšen potrošniški svet, kakšno hitenje in lovljenje pravega trenutka, kakšne zadovoljitve egoističnih želja … a to kje še sploh obstaja?!
Med seboj, z naravo in živalmi smo povezani, bolj kot si mislimo. Vendar zaradi zunanjih motilcev vsega tega ne vidimo. Nenehno nekaj potrebujemo. Če ni nov telefon, avto, čevlji … je pa nov prijatelj (v večini primerov virtualni), nov partner, … Begamo od enega do drugega v iskanju sreče, notranje zadovoljitve, potešitve, statusnega simbola in sprejetosti družbe. Pa si globoko v sebi to res želimo?
Zakaj je nam tako težko dojeti, da je najlažje biti Človek? Odprt, prijazen, dober, sočuten, ljubezniv, pošten, igriv in še bi lahko naštevala. Kajti, po naravi to tudi smo.
Na Ludranskem vrhu delam inventuro svojega življenja. Brez obsojanja, brez slabih občutkov in negativnih misli. Delam inventuro, da vidim, kaj je bilo dobrega, kaj sem se naučila, kje sem napredovala, koga sem razveselila, osrečila in da se lahko s ponosom pogledam v ogledalo in v njem vidim Sebe.