V prvi vrsti predvsem zato, ker intuitivno začutijo, kje je naš primanjkljaj. Odzovejo se natanko tako, kot si me želimo in pričakujemo. Uporabijo vse strategije, da nas prepričajo. Torej poglejmo si najbolj pogoste.
- Ker nam obljubljajo nemogoče in na koncu še postrežejo s kakšno zgodbo o uspehu in za piko na i dodajo »Čudeži se dogajajo vsak dan.«
V službi: obljube o karieri, nagrajevanju, večji plači, stimulaciji, boljšemu delovnemu mestu, …
V partnerskem odnosu: obljube o veliki ljubezni (si edina …; še nobena …; samo ti … Saj poznate to, kajne?), o skrbi in pomoči zate, podpori razumevanju, zvestobi, pripadnosti, …
- Ker nas naredijo pomembne in nam dajo občutek, da smo nenadomestljive.
V službi: samo ti boš znala to urediti; samo tebi lahko zaupam to pomembno delo; edino na tebe lahko računam, …
V družini: samo nate se lahko zanesemo; vem, da boš ti poskrbela zame
Prijatelji: samo ti me razumeš; edino tebi se lahko zaupam; vsi so me zapustili, edino ti si še ostala, …
V partnerskem odnosu: ne znam si predstavljati življenja brez tebe; ti si moj smisel vsega; ob tebi sem našel sebe, …
- Ker verjamemo v pravljice in
ker smo same čustvene vampirke.
V pravljice pa verjamemo zato, ker imajo vedno srečen konec. In potem sta živela srečno do konca svojih dni. Se pravi, revica je postala kraljična. Dvignila se je na družbeni lestvici, zasedla pomemben položaj, vsi so se ji klanjali in jo spoštovali, bila je dobrega srca, živela je v obilju in za nameček je dobila še sanjskega moškega za moža.
Realnost je malo drugačna, kajne?
In zakaj smo same čustvene vampirke?
Zato, ker rabimo:
- Pozornost (opazili so, kako sem pridna, zato bom delala še več)
- Odvisnost (ne morejo živeti brez mene, samo jaz to zmorem najbolje)
- Ljubezen (žal, ta travma izhaja iz odnosa do matere)
Tako potem čakamo in čakamo, da se kaj zgodi. Seveda se lahko zgodi. Ampak samo, če boš naredila premik v glavi, drugače lahko še naprej bereš knjigo Tisoč najlepših pravljic in gledaš film o Drakuli.