Po resničnih dogodkih (tretji del)

dnevni počitek

“Naredila sem plan!”je rekla Polonca in mi razkrila nekaj holivudskega.

 “Naslednji dan sem poklicala svojega bivšega«. (Ja, nista eden tistih parov, ki se ob ločitvi na smrt skregajo, pač pa se občasno še vedno pokličeta in vidita. Zaradi otrok in zaradi skupnih 22 let zakonskega življenja).

Polonca: »Hej, imaš jutri kaj časa? Lahko bi se dobila na kosilu, kaj praviš?”

B.M. (bivši mož): »Ja, super. Imaš kakšno idejo al se dobiva na običajnem placu?«

Polonca: »Lahko kar tam, kot običajno. Nekaj čez tretjo pridem, ko zaključim v službi.«

B.M.: »Zmenjeno. Se vidiva.«

»In poslušaj še to«, mi reče Polonca. »Pokličem Alena«.

Polonca: » Živjo, Alen.              (premor)        Jaz sem premislila«.

Alen: »Oooo, thanks, da se javiš. Ne vem, kaj naj rečem, mmmmm … »

Polonca: »Mogoče sem res preveč raztresena glede tega, kar se je zgodilo … eeee …bi imel mogoče jutri čas za eno skupno kosilo. Mal čez tri?«

»Ej, stara … povem ti, noge so se mi tresle, usta sem imela suha … noro!!! Pa kaj se grem, sem si mislila sama pri sebi«, mi je rekla.

Alen: »Lahko, ja«.

»O madona …!!!« sem rekla in gledala Polonco, ki ji je rdečica prekrila obraz.

»No, naslednji dan ob uri sediva z B.M. na terasi prijetne domače restavracije in jaz »sproščeno« kramljam in se po vsej verjetnosti histerično smejim, ko me B.M. vpraša, če lahko naročiva ali še koga pričakujeva«.

»Ja, sin se nama bo pridružil«, sem dejala in že videla Alena, ki je vstopil skozi vrtna vrata in obstal.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja