Mati in sin sta se srečala iz oči v oči.
»Bila sem tako zmedena, da sploh nisem vedela, kaj naj rečem … najraje bi se ugreznila v zemljo in nikoli več prišla ven«, je pretresena pripovedovala Polonca.
»Oooo, fak …!!! In kaj si naredila?«
»Jaz nič, sesedla sem se nazaj na stol. Una vešča od Dite je začela nekaj blebetati, da ni tako, kot izgleda, da sta se z Alenom slučajno srečala, bla, bla, bla … Alen je izgledal kot bebavec, Miha me je potegnil iz stola in rekel: »Greva, preden se še moja kje prikaže!«
Na kozlanje mi je šlo! Dobesedno! Ne vem, kdaj sem v življenju nazadnje čutila toliko gnusa, kot sem ga takrat. Moj sin in moževa ljubica! Mama bi mu lahko bila! Fuj!!!
Ooohhh Bog, a lahko umrem, prosim!!!
Kako sem tisti dan preživela, se sploh ne spomnim. V meni so divjali občutki krivde, sramote, ponižanja. Sram me je bilo, da se skrivam po teh sobah in valjam po posteljah, ki služijo samo seksu na hitrco. Sram me je bilo, pred sinom, pred samo sabo … koliko je bilo Alena sram pred mano, pojma nimam.
Naslednji dan dopoldan dobim sporočilo. » A se lahko zvečer oglasim pri tebi? Nujno!« Bilo je od Alena.
Nekaj časa sem razmišljala, kaj naj odgovorim. Pa sem se odločila. Vzamem telefon, in odgovorim:
» Ne«. Nisem še bila pripravljena.